Zaradi velikega odpora javnosti do energetskih izkaznic in še posebej visokih cen, ki naj bi jih tudi po priporočilih izvajalca usposabljanj Gradbenega inštituta ZRMK in ministrstva za infrastrukturo in prostor za izdelavo izkaznic zaračunavali izkazničarji, je vlada konec februarja sprejela uredbo o omejitvi cen energetskih izkaznic. Že takrat je bila deležna očitkov, da je uredba namenjena predvsem sama sebi oziroma pomirjanju javnosti. Kajti njen rok veljavnosti je bil določen do konca leta, čeprav se bo pravo izdelovanje izkaznic začelo šele prihodnje leto, ko bodo tisti, ki ob prodaji oziroma oddajanju nepremičnin v najem ne bodo pokazali energetske izkaznice, tudi denarno kaznovani. Zdaj se je izkazalo, da je uredba brez prave pravne teže ostala že v soboto.
Tri dni po potrditvi novega zakona vlada še po starem
Vlada je namreč 27. februarja uredbo sprejela še na podlagi starega energetskega zakona, čeprav so državnozborski poslanci tri dni prej, 24. februarja, že drugič (po vetu državnega sveta prav zaradi energetskih izkaznic) potrdili novi energetski zakon. Ta je začel veljati v soboto, s tem pa je prenehal veljati stari zakon in z njim pravna podlaga, na osnovi katere je bila uredba izdana. Zaradi tega uredba ni prenehala veljati, gotovo pa je postala nezakonita, so nam pojasnili v vladni službi za zakonodajo in dodali, da mora zdaj vlada navedeno uredbo razveljaviti.
Pri tem tudi glede na pojasnila zakonodajne službe vlada cen energetskih izkaznic z novo uredbo ali drugim podzakonskim aktom ne more več omejiti. V nasprotju s starim predpisom namreč v novem energetskem zakonu podlage za kaj takšnega ni. Če je stari zakon v 68.d členu določal, da cenik z najvišjimi cenami za izdajo energetske izkaznice predpiše vlada, novi zakon pravi le, da vlada določi osnovo in višino pristojbine, ki je del cene izkaznice in jo vlada pobira za kritje stroškov nadzora in vodenja registrov, povezanih z energetskimi izkaznicami. Na ceno dela izkazničarjev pa po novem predpisu ne more vplivati.
Zavestno zavajanje?
Medtem ko vladni zakonodajni službi pritrjuje tudi pravni strokovnjak dr. Rajko Pirnat, so pojasnila infrastrukturnega ministrstva skopa. Tudi na naše vprašanje, zakaj so se sploh odločili za sprejetje uredbe po starem zakonu, so odgovorili le, da je bila uredba »sprejeta, ko je bilo mogoče določiti ceno«. Verjetnejša razlaga je, da so vedeli, da v novem zakonu za takšno omejevanje cen ne bodo imeli več podlage. Pomembno vprašanje pri tem pa je, ali so na ministrstvu vedeli tudi, da bo uredba po 21 dneh postala nezakonita, in so tako z njenim sprejetjem zavestno zavajali javnost in skušali utišati najglasnejše kritike.
Kot so sicer še pojasnili v vladni zakonodajni službi, je za odločanje v primeru spora zaradi konkretne pogodbene dajatve pristojno redno oziroma ustavno sodišče, če redno sodišče prekine postopek in vprašanje o tem naslovi na ustavno sodišče.
