Čeprav so na Mestni občini Ljubljana (MOL) za gradbeno dovoljenje za razširitev Zaloške ceste s pripadajočo komunalno infrastrukturo zaprosili že pred skoraj enim letom, jim ga upravna enota še vedno ni izdala. Še več: čeprav so še tik pred novim letom vehementno napovedovali začetek gradbenih del od vzhodne ljubljanske obvoznice do Zadobrovške ceste, so javni razpis za izvajalca del prekinili, ker ne vedo, kdaj bodo dobili gradbeno dovoljenje.
»Ker naročniku v predvidenem času ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja in ker ni želel ponudnikom povzročati dodatnih stroškov s podaljševanjem ponudb in bančnih garancij, je naročilo zaključil z odločitvijo, da zavrne vse ponudbe,« se glasi uradna obrazložitev službe za javna naročila pri MOL.
Nov razpis šele po pridobljenem gradbenem dovoljenju
Zakaj jim toliko časa ne uspe pridobiti gradbenega dovoljenja in za koliko časa se bo zamaknila rekonstrukcija Zaloške ceste, nam na MOL niso znali pojasniti. Na vprašanje, ali bodo javno naročilo ponovili in kdaj, so odgovorili, da bodo vnovični postopek javnega naročila začeli takoj po pridobitvi pravnomočne odločbe o gradbenem dovoljenju za gradnjo komunalne infrastrukture. In seveda, dela bodo nato začeli takoj, ko bo z izbranim izvajalcem sklenjena pogodba.
Neuradno naj bi se z izdajo gradbenega dovoljenja začelo zapletati zato, ker je ena od civilnih iniciativ, ki se ne strinjajo z občinskim predlogom širitve Zaloške ceste, pridobila status stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Primož Juvan iz civilne iniciative Polje pa trdi, da gradbenega dovoljenja trenutno ne morejo pridobiti, ker še niso odkupili manjše parcele, po kateri teče kanal za zbiranje meteorne vode z Zaloške ceste. Po drugi strani na MOL ves čas zagotavljajo, da imajo odkupljena vsa potrebna zemljišča.
Upoštevan zgolj en predlog, in še ta napol
Na MOL zagotavljajo tudi, da so ves čas odprti za pogovore s krajani o njihovih predlogih širitve Zaloške ceste. »Nekatere konstruktivne predloge krajanov smo doslej pri izdelavi dokumentacije že upoštevali in jih v dokumentacijo tudi vključili, MOL pa je bila prisotna tudi na srečanju četrtne skupnosti Polje,« so razložili v občinski službi za razvojne projekte in investicije, a v isti sapi poudarili, da bo tudi v nadaljevanju mogoče upoštevati le tiste predloge krajanov, ki bodo skladni s prostorskimi akti in zakonodajo.
A Primož Juvan iz civilne iniciative Polje pravi, da na mestni občini očitno nimajo razčiščenih pojmov, kaj pomeni sodelovanje. »Decembra sem županovo tajnico poklical in jo prosil za pogovor z županom, a mi je odvrnila, da me gospod Janković ne bo sprejel. Povratnega klica še vedno nisem prejel, kar pomeni, da niso pripravljeni na dialog,« je povedal Juvan. Poleg tega, poudarja, so doslej na MOL upoštevali le en njihov predlog, in še tega zgolj napol. »Zaradi varnosti smo predlagali postavitev dveh prehodov za pešce. V projekt so vrisali le enega, pa še tega ne tja, kamor smo mi želeli.«
Brez krožišč se ne bodo pogajali
Kako zelo so si pri rekonstrukciji Zaloške ceste narazen želje tamkajšnjih krajanov in mestnih oblasti, pove že to, da prvi želijo ohraniti cesto z dvema pasovoma in dodanima krožiščema, na mestni občini pa vztrajajo pri štiripasovnici in dveh semaforiziranih križiščih. »Brez krožišč se sploh ne bomo pogajali. Semaforje naj si delajo kjer koli po Ljubljani, pri nas ne. Zahtevamo tudi, da se reši problem dovoza do ulic in dvorišč stanovalcev ob Zaloški cesti, ki bi po zdajšnjem občinskem načrtu morali vse naokrog, da bi prišli domov. Za varnejši dostop pešcev in kolesarjev je treba prek Zaloške ceste urediti tudi dva dvignjena prehoda za pešce. Problem številka ena pa so Govednikovi, s katerimi država in občina preselitev rešujeta že 20 let. Če MOL ne bo pridobila njihovega zemljišča, bo namreč Zaloška razkopana še naslednjih deset let, česar pa ne bomo dopustili,« je v imenu krajanov Polja razložil Juvan.
Po njegovih besedah tudi v četrtni skupnosti Polje, kjer ima Jankovićeva Pozitivna Slovenija večino, vseskozi sprejemajo sklepe proti volji krajanov. »Svetniki v četrtni skupnosti sprejemajo sklepe, ki so skregani z logiko varne ceste. To so ljudje, ki niso prometno podkovani, hkrati pa niso pripravljeni prisluhniti tistim, ki se na to razumejo.«
