Kot vedno so bili najuspešnejši gimnazijci, ki so maturo opravljali prvič: od 6.248 jih je naporno preizkušnjo, ki je včasih veljala za zrelostni izpit, opravilo 6.715 ali h 93 odstotkov, kar je za odstotek bolje od lani. Med preostalimi 467 neuspešnimi kandidati bo lahko velika večina znanje in srečo preizkusila na popravnih izpitih, saj so imeli le eno ali dve negativni. 15 odstotkov neuspešnih bo moralo maturo popravljati v celoti. Celotna generacija maturantov - poleg omenjenih "rednih" gimnazijcev so to še starejši od 21 let, ki lahko opravljajo maturo, čeprav niso končali srednje šole, kandidati s popravci in tisti, ki so ponavljali maturo v celoti - je bila pričakovano manj uspešna: opravilo jo je 85,5 odstotka vseh. Tudi letošnja statistika, je še povedal v. d. direktorja Državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc, kaže, da je splošna matura najhujši zalogaj za tiste, ki jo ponovno opravljajo v celoti - to je uspelo le 16 odstotkom, za odrasle (38 odstotkov uspešnih), in za popravljalce, med katerimi je maturo uspelo opraviti slabi polovici.
Tudi letos so se maturitetni organi odločili, da bodo maturitetno spričevalo s pohvalo dobili vsi, ki so dobili od 30 do 34 točk. Letos je bilo takšnih kandidatov 387 (nekaj več kot lani, med njimi kar 252 deklet in 126 fantov. Vse točke si je prislužilo 11 kandidatov in 20 kandidatk. Več fantov kot deklet se je med najboljše pri obveznih predmetih in tistih, ki jih je opravljalo več kot tisoč kandidatov, uvrstilo le pri matematiki na osnovni ravni, pri fiziki in kemiji.
Tudi poklicni maturanti uspešnejši kot lani
Med poklicnimi maturanti, ki so bili o rezultatih obveščeni že 9. julija, je bilo letos prav tako uspešnih več kot lani. Med 8.764 kandidati, ki so maturo opravljali prvič v celoti, jo je uspešno opravilo 8.005 kandidatov ali 91 odstotkov (lani blizu 89 odstotkov). Med 759 neuspešnimi kandidati je 590 spodletelo le pri enem predmetu. Poklicno maturo je v celoti opravljalo 8.764 kandidatov: v povprečju so bili manj uspešni, a le za slab odstotek. Najbolje so se odrezali kandidati, ki so pred maturo opravili poklicni tečaj - opravilo jo je kar 97 odstotkov. Med poklicnimi maturanti jih je 22 ali maksimalnih 23 točk dobilo 164 kandidatov ali 17 več kot lani. 37 kandidatov (lani 29) je zbralo vse točke. Najbolje je šlo kandidatom pri praktičnem delu: skoraj polovica je bila zanj ocenjena z odlično oceno. Med kandidati, ki so opravljali še peti predmet (iz nabora predmetov splošne mature), je uspelo 66 odstotkom, njihova ocena pa je bila v povprečju za dobro oceno nižja od povprečne ocene gimnazijcev.
Predstavitve maturitetnih rezultatov se je v skladu s tradicijo udeležil tudi minister Žiga Turk. Opozoril je na rekordno nizko število kandidatov splošne mature - od leta 2009 se je zmanjšalo kar za 14 odstotkov - in na posledice, ki jih bo to imelo. "Vsakemu je jasno, da ob takšnem demografskem upadu ne more vse ostati po starem, prilagoditi bo treba strukture in zaposlitve v izobraževanju," je napovedal minister. Na poklicni maturi število kandidatov sicer ne upada tako hitro, a v poklicne šole se jih vpisuje vse manj, kar ogroža obstoj nekaterih poklicnih programov in poklicev, je še dodal. V zvezi s tem je omenil, da je Slovenija pokrita z gozdovi, a moramo izvažati hlode in opremo za predelavo lesa, saj nimamo dovolj ustrezno izobraženih strokovnjakov in podjetnikov v tej panogi. Srednje šole združuje prav zato, ker želijo te in druge deficitarne poklice ohraniti. Zaradi manjšega števila kandidatov bo - tako minister - treba o racionalizaciji razmišljati tudi v visokem šolstvu. "Ni mogoče izenačevati števila maturantov s številom razpisanih mest, toda razkorak med številom maturantov in 25.000 razpisanimi mesti je prevelik. še posebej, ker v visoko šolstvo vpisujemo tudi kandidate, ki visokošolskih programov ne zmorejo," je dejal in med drugim poudaril, da ne gre računati na to, da bo diploma "pot do dobre pisarniške službe", ker te izginjajo."
Minister je tudi ob tej priložnosti pozval fakultete, naj poleg mature nadarjenost za študij preverjajo še na druge načine, kajti "Friderik Pregl (slovensko-avstrijski zdravnik in kemik, tudi Pregelj, op. a) je maturo opravil šele potem, ko je naredil popravni izpit pri slovenščini, pa je vendar dobil Nobelovo nagrado." Minister se je za strokovno delo zahvalil tudi učiteljem, katerih delo je, kot je poudaril, "poslanstvo in ne služba", saj je od njih odvisno, kdo bo v prihodnje vodil Slovenijo. Poudaril je tudi, da mu je žal, da so morali varčevati tudi področju izobraževanja in obljubil, da bo ob morebitnem rahljanju varčevalnih ukrepov takoj "dvignil glas" za več denarja na tem področju.
Predsednik državne maturitetne komisije za poklicno maturo dr. Boris Dular je poudaril, da si prizadevajo, da bi eksternost vsaj do neke mere zagotovili tudi pri tej obliki mature, ki jo sicer ocenjujejo na šolah. K temu prispevajo enotne izpitne pole, kjer je mogoče, zunanji člani šolskih komisij, enotna navodila za ocenjevanje pisnih izpitov in za ustna vprašanja. Po njegovih besedah je bila težavnost letošnje poklicne mature primerljiva s prejšnjimi leti, kršitev izpitne tajnosti ni bilo. Gregor Mohorčič, podpredsednik državne maturitetne komisije za splošno maturo, je prav tako menil, da je bila težavnost splošne mature primerljiva s tistimi v prejšnjih letih. Tudi on je zatrdil, da je komisija obravnavala le posamezne "lažje kršitve, napake in pomanjkljivosti", ki da niso vplivale na verodostojnost ocenjevanja.
Kandidati se lahko k jesenskemu roku mature prijavijo najkasneje do torka, matura pa se letos začne že 25. avgusta. Visokošolska prijavno - informacijska služba bo seznam sprejetih v prvem roku pripravila do 25. julija in kandidate o tem obvestila po pošti.
