Če pa bi vlada ta predlog, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju med šolskim, kulturnim in finančnim ministrstvom zavrnila, bi to pomenilo odlaganje gradnje, dodatne stroške in manj kakovostne storitve. Najbolj problematično pri sprejemanju te odločitve naj bi bilo ministrstvo za finance, kjer, tako pravijo na kulturnem ministrstvu, imajo pomisleke glede naložbe. Kdaj bo usklajevanje končano, na finančnem ministrstvu niso znali povedati. Glavna ovira na poti do graditve ostaja politična in ekonomska odločitev o zagotovitvi finančnih sredstev, pravi Petra Škofic iz službe za odnose z javnostjo na ministrstvu za kulturo.
POSOJILA EDINA REŠITEV
Še vedno ni povsem pridobljeno zemljišče, na katerem bo nekoč zrasla knjižnična palača, kar je bilo s prvim zakonom o graditvi naloženo Mestni občini Ljubljana; ta je doslej pridobila le 80 odstotkov prostora. "Mestna občina bi morala pridobiti stavbno zemljišče, na njem porušiti objekte in izvesti arheološke raziskave na tem območju že do oktobra 1995, do junija 1996 pa zagotoviti tudi nadomestna stanovanja in preseliti stanovalce," so že pred petimi leti povedali na šolskem ministrstvu. Zdaj ocenjujejo, da bi lahko vsa zemljišča pridobili najkasneje v letu dni, če bi vlada soglašala.Za projekt je bilo doslej porabljenih že nekaj več kot pet milijard tolarjev, čeprav do zdaj niso položili niti temeljnega kamna. "V to je vključen tudi denar za prenovo Plečnikovega NUK, pridobitev zemljišča in denar ministrstva za kulturo, namenjen predvsem za najem nadomestnih prostorov," je razporeditev denarja za gradnjo UKL pojasnil Borut Osojnik z ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Po mnenju ministrstva je projekt mogoče izpeljati v predvidenem roku le z najemom posojil, kar pa lahko že tako drago naložbo še podraži.
ČRNI SCENARIJ
"Tako NUK kot Centralna tehnična knjižnica že zdaj delata v začasnih najemnih prostorih, za NUK pa ti zadoščajo le do leta 2010. Letni najem nadomestnih prostorov stane 210 milijonov, zagotavljata pa jih šolsko in kulturno ministrstvo," je povedal Osojnik.Če bodo odgovorni gradnjo UKL še naprej prelagali iz leta v leto, se bo NUK kmalu spet znašel v prostorski stiski, kar bo pomenilo najem še dodatnih nadomestnih prostorov vsaj za naslednjih pet let, pojasnjujejo tako v NUK kot na ministrstvu za kulturo. To lahko nanese še dodatnih sto milijonov najemnin na leto.
Projekt nacionalnega pomena
Med Školčevim predsedovanjem državnemu zboru leta 1994 so poslanke in poslanci sprejeli zakon o izgradnji univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ta je gradnjo stavbe knjižnice označil kot "projekt nacionalnega pomena", ki bo vključeval nacionalne in univerzitetne funkcije NUK, funkcije Centralne tehnične knjižnice, Slovanske knjižnice in informacijskega programa Univerze v Ljubljani ter spremljajoče programe. Projekt naj bi se financiral iz državnega proračuna naslednja štiri leta v višini nekaj manj kot sedem milijard tolarjev. Kot določa omenjeni zakon, bi se morala gradbena dela začeti že leta 1995, tri leta kasneje pa bi iz proračuna že namenili denar za notranjo ureditev prostorov in opremo.
