Mariborska študentska založba Litera je prevzela dediščino založbe Obzorja, nekoč ugledne založnice knjig in glasbe, ki že precej časa klavrno vegetira v postopku prisilne poravnave. "Mariborska založniška kriza sega v začetek devetdesetih let, ko so se državne založbe preoblikovale v delniške družbe in je temu preoblikovanju sledilo propadanje založbe Obzorja," se spominja Orlando Uršič , direktor Litere. "Poskušali smo rešiti del njene ponudbe pred propadom in prevzeli smo izdajanje del, povezanih z Mariborom in tukajšnjimi avtorji ter zbrana dela slovenskih pisateljev in pesnikov. Naše poslanstvo pa dopolnjujemo s tem, da izdajamo izvirno, pretežno slovensko estetsko leposlovje - poezijo, prozo in esejistiko. Letos bomo izdali približno 30 takšnih leposlovnih del, med drugim nova romana Vinka Möderndorferja in Dušana Merca."
S svojo uredniško politiko, ki jo vodi Andrej Brvar, so doživeli zelo dober odziv strokovne publike, saj so bili Literini avtorji nominirani za nagrado Kresnik in za pesniško nagrado Veronika, Erika Vovk pa je za svojo pesniško zbirko prejela Jenkovo nagrado. Dobili so tudi Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo. Z željo, da bi dopolnili svojo založniško dejavnost in lažje navezali stik s ciljno publiko, je Litera poskušala pridobiti tudi lastno knjigarno in se je pred nedavnim prijavila na razpis za najem izpraznjene knjigarne založbe Obzorja v peš coni v Gosposki ulici."Knjigarno smo hoteli revitalizirati in ji vrniti njen nekdanji ugled, a na razpisu nismo uspeli, ker je občina izbrala ponudnika zgolj po logiki ustvarjanja čim večjega dobička in je dala knjigarno v najem založbi iz Ljubljane. Nesmiselni spor z občino smo presekali, ko je študentska organizacija kupila manjši lokal pri gledališču v Miklošičevi ulici. Otvoritev te knjigarne naj bi se zgodila jeseni," napoveduje Uršič.
Mariborske dneve knjig so organizatorji popestrili z obsežnim literarno-glasbenim programom, ki obsega več kot 40 prireditev. Danes bodo med drugim priredili recital rap in hiphop poezije, v soboto pa bodo knjižne dneve sklenili z literarnim maratonom in z literinim turnirjem poezije, na katerem bodo izbrali pesniškega viteza oziroma vitezinjo."S turnirjem želimo promovirati slovensko poezijo, ki doživlja vedno manj izdaj, predvsem zaradi dobičkonosnega pristopa velikih založb in zaradi katastrofalnega obnašanja knjižnic, ki nočejo kupovati pesniških zbirk z obrazložitvijo, da jih ljudje ne berejo," je kritičen urednik Litere. "Odziv na turnir je bil presenetljivo dober, saj se je na natečaj odzvalo kar 157 pesnic in pesnikov. Med njimi je strokovna komisija izbrala 12 finalistov, ki bodo svojo poezijo v soboto recitirali v živo. Po turnirju pa bomo izdali tudi zbornik."
KULTURNICA
Velenjska zasebna knjigarna Kulturnica je nekaj, kar v mestu ni mogoče prezreti zaradi dobre ponudbe, odličnih prodajalcev - vsi trije so moški - zaradi izvrstne lokacije in zato, ker so v knjigarni tudi literarni večeri z imenitnimi ustvarjalci in likovne razstave. Knjigarna Kulturnica je v lasti Stanislave Pangrešič in deluje deset let, vendar pa mnogi Velenjčani vsa leta povsem brezbrižno hodijo mimo, ne da bi kdaj vstopili vanjo. Zdi se, da se ogibajo celo stojnic s knjigami, ki jih občasno postavijo pred vhodom, kot te dni, ko se je Kulturnica vključila v dneve slovenske knjige s ponudbo knjig po nižjih cenah.V mestu, ki ima z zaledjem vred okoli 35.000 prebivalcev, sta samo dve knjigarni in nobena ne živi prav dobro. "V Kulturnici se na leto zvrsti od 30 do 50 prireditev, poskušamo ustvariti kulturno-izobraževalno središče, vendar je zanimivo opazovati, da se inteligenca v tem mestu vede, kot da nas ni. V Kulturnico ne prihaja niti 10 odstotkov profesorjev, tehnična inteligenca, ki je tukaj močna, pa skorajda sploh ne. Ko opazujem ljudi, ki hodijo mimo knjižne stojnice, imam občutek, kot da je nekatere ljudi knjig strah in da se jih ne upajo niti pogledati. Vtis je, da ljudje hodijo mimo slepi in prazni, da razumejo knjigo kot nujno zlo in da je treba, če se le da, preživeti brez nje. Žalostno je, da se knjigam ogiba inteligenca, saj je potem težko pričakovati, da se bodo za knjigo in njihove ustvarjalce, ki jih pogosto gostimo, začeli zanimati otroci," pravi Marjan Kukovec , poslovodja v knjigarni Kulturnica.
Prodajalci opažajo, da knjige pogosto kupujejo le še za darila in da je čedalje manj takih, ki si nakup privoščijo zase. Po novoletnih praznikih se zgodi, da želijo ljudje knjige, ki so jih dobili za darila, vrniti. Kukovec pravi: "Ljudje si ne vzamejo več časa za knjigo. Ko je zima, so vsi v zimskem spanju, ko je pomlad, imajo vsi alergijo na cvetni prah, ko je poletje, so vsi doma, ker jim je prevroče."V Kulturnici so v lanskem letu začeli cikel literarnih večerov, ki jih vodi Jože Hudeček s pogovori z avtorji knjig, v zadnjem času so jim dodali še Hemingwayevske večere z Arturjem Šternom, bralno kulturo pa poskušajo širiti tudi med najmlajšimi z delavnicami, ki so vsako soboto dopoldne.
V okviru dnevov slovenske knjige so pripravili literarne večere s kandidati založbe Mondena za nagrado kresnik 2003, sinoči je bil gost Alojz Ihan s svojo zadnjo knjigo Do odpornosti z glavo, drevi ob 19. uri bo predstavitev Petanovih aforizmov, v petek pa bo pogovor z velenjskim gimnazijcem Irenejem Jerčičem, ki je napisal že dva romana. V dopoldanskem času potekajo delavnice za otroke, nekatere je vodil Vid Valič, danes in v petek pa bodo otroci lahko sami poskusili izdelati knjigo in jo ilustrirati v delavnicah z Cirilom Mravljakom in znano ilustratorko Mašo Kozjek.