T elekom Slovenije, ki je z uveljavitvijo novega zakona o telekomunikacijah maja letos izgubil status javnega podjetja, se bo v prihodnjih mesecih preoblikoval v navadno gospodarsko družbo. Ta se bo morala v zaostrenih pogojih poslovanja na liberaliziranem slovenskem trgu telekomunikacij močno potruditi za uspešno poslovanje. Prejšnja uprava z Marjanom Podobnikom na čelu si je lani zastavila zelo ambiciozen poslovni načrt, ki pa ga je morala zaradi premajhnega dotoka prihodkov močno obklesati. Tudi sedanji predsednik Telekomove uprave Peter Grašek se bo, kot kaže, še veliko ukvarjal s poslovno strategijo družbe, pri čemer mu nogo podstavljajo predvsem državno določene cene osnovnih storitev, ki jih bo, ker je Telekom operater s prevladujočo tržno močjo, še naprej nadzirala Agencija za telekomunikacije.

V luči velikih vlaganj, ki se jih bo Telekom še lotil, je toliko bolj nerazumljiva poteza države, ki si je na včerajšnji skupščini družbe na silo izbojevala višjo dividendo. Način, kako je do te prišla (bruto ali neto znesek), niti ni toliko pomemben, pomembno je, da bo zaradi tega Telekom moral za dividende letos izplačati približno 600 milijonov tolarjev več ali 2,2 milijarde tolarjev. To pa bo močno poseglo v Telekomovo substanco, saj je za letos načrtoval dokapitalizacijo hčerinske družbe Mobitel v višini 29,5 milijarde tolarjev in je del te v višini 9,5 milijarde marca letos že opravil, drugi del v višini 20 milijard tolarjev, ki je namenjen za plačilo dajatve za podelitev koncesije v sistemu UMTS, pa bo izvedel do konca leta. Za to pa se bo moral kljub notranjim rezervam, ki mu bodo pomagale pri preoblikovanju in zagotovitvi solidne perspektive v prihodnjih letih, še zadolžiti.

N obena skrivnost ni, da država potrebuje dodatne prilive, in tudi dr. Tomaž Kalin, državni sekretar v ministrstvu za informacijsko družbo, zdaj novi predsednik nadzornega sveta Telekoma, odkrito prizna, da se v vladi pojavlja konflikt interesov. Matično ministrstvo, ki podpira Telekom, se zaveda potreb družbe, ki mora iz monopolista prerasti v sodobno, tržno usmerjeno podjetje, ki bo pripravljeno tudi na konkurenco, ter za to potrebnih vlaganj. Ministrstvo za finance pa gleda, kje bo dobilo še kakšen denar za večno prazen proračun. Morda pa bi minister Rop, ki je v letošnjem proračunu na račun koncesij UMTS predvidel samo 22 milijard tolarjev, le pristal na nekoliko nižjo koncesnino, s tem pa poleg Mobitelove že napovedane (dajatev bo tako ali tako plačal Telekom) dobil še kakšno vlogo na javni razpis in dodaten priliv. Ker pa je država preveč pogoltna, se bo, po napovedih sodeč, za drugo in tretjo koncesijo obrisala pod nosom.

D ržava, ki je še vedno Telekomov večinski lastnik, se mora zavedati, da mu z izčrpavanjem ne bo pomagala pri razvoju, in to prav v trenutku, ko konkurenca že dviga glavo in ko si družba postavlja okvir za čas, ko bo zrela za tuje vlagatelje. Navsezadnje bi si morala prizadevati, da bi (za zdaj še) "svoje" podjetje podpirala, če že ne favorizirala. S privatizacijo bo država še počakala, tudi zaradi tega, ker razmere na trgu niso najbolj primerne in Telekoma ne želi prodati pod ceno. A če se bo do svojega "dirkalnega konja" preveč mačehovsko obnašala, utegne "babičina zlatnina", kakor minister Gantar ljubkovalno imenuje Telekomovo premoženje, precej zbledeti. Rešitev je uvedba cen osnovnih storitev, ki bodo pokrile stroške, kar je država ne nazadnje obljubila že pred nekaj leti, to pa je tudi pogoj za vstop v Evropsko unijo. Brez primerne akumulacije bo nadaljnji razvoj okrnjen pa tudi delničarji (in država) ne bodo zadovoljni.