Študija poudarja, da poslovni krogi v Evropi odločno podpirajo širitev, ki že ima pozitivne posledice na gospodarsko rast, trgovino in zaposlovanje, da pa se v zadnjih letih zmanjšuje predvsem javna podpora za ta proces v petnajstih državah članicah. Barnevik opozarja na lobiranje določenih interesnih skupin za ohranitev regionalnih subvencij: to se nanaša predvsem na Španijo, ki je zaskrbljena, ker bo po širitvi večina subvencij, ki jih zdaj prejemajo revnejše španske regije, prešla na vzhodnoevropske države. Barnevik opozarja tudi na zaskrbljenost nekaterih držav članic - zlasti Nemčije in Avstrije - pred imigracijo z vzhoda.

ERT bolj kot ti posebni interesi skrbi, da je EU prepočasna pri izvajanju lastnih reform, ki so nujne ne glede na širitev. Zato študija opozarja na velike gospodarske ugodnosti, ki jih bo prinesla širitev, ne samo novim ampak tudi sedanjim državam članicam. Študija ocenjuje, da se bo bruto domači proizvod držav članic zaradi širitve povečal za 10 milijard evrov, države kandidatke pa bodo s članstvom v EU pridobile 50 milijard evrov. Sedanje članice bi s širitvijo v prihodnjih 10 do 15 letih lahko pridobile 300.000 novih delovnih mest, kandidatke pa več milijonov.

ERT voditelje Unije poziva k močnejši politični volji in strategiji, da bi preobrnili trend izgubljanja podpore za širitev. Analiza opozarja, da ni razlogov za zaskrbljenost, da bo cena širitve previsoka za sedanje članice ali da bo širitvi sledila množična imigracija z vzhoda na zahod.

Analiza, ki jo je ERT pripravila s pomočjo londonskega Centra za evropsko reformo, ocenjuje, da bo gospodarskim pridobitvam botrovalo več dejavnikov. Močno povečanje neposrednih tujih vlaganj, ki ga bo spodbudilo povečanje zaupanje podjetnikov v trdne politične in zakonske razmere v novih članicah, bo vplivalo na povečanje usposobljenosti in storilnosti, prenos tehnologije, posodobitev tovarn in opreme ter izboljšanje okolja in socialnih standardov. Zakonodajna in upravna reforma bo zagotovila boljše izvajanje predpisov in standardov, zato bodo podjetja laže sprejemala dolgoročne odločitve, temelječe na strategiji in vlaganjih. Ugoden učinek naj bi imela tudi močnejša mednarodna konkurenca tako v novih kot starih državah članicah.

Negativne posledice zavlačevanja

ERT opozarja na negativne posledice odložitve širitve: politično razočaranje v državah kandidatkah bi povzročilo izgubo motivacije za gospodarske in upravne refome, povečalo bi se nezaupanje v EU, gospodarstvo bi izgubilo zagon, velika negotovost glede poslovnega okolja pa bi povzročila zmanjšanje tujih vlaganj. EU pa bi zaradi odložitve širitve utrpela škodo zaradi šibkejše gospodarske rasti v srednji in vzhodni Evropi, povečalo bi se ilegalno priseljevanje z vzhoda, zmanjšanje vlaganj v vzhodno Evropo pa bi močno zmanjšalo trgovinsko menjavo.

Analiza poudarja, da so skrbi glede cene širitve in bojazni pred množično imigracijo močno pretirane. ERT pravi, da je EU v proračunskih okvirih do leta 2006 za širitev namenila manj kot 10 odstotkov proračunskih sredstev, kar je zelo skromno v primerjavi s širitvijo na sredozemske države v osemdesetih letih ter predstavlja komaj desetino nemških nakazil nekdanji Vzhodni Nemčiji pod združitvi. ERT opozarja, da si EU povzroča škodo, če se namerava širiti "na poceni način". Dodaja, da bi bilo treba veliko več vlagati v nove države članice, da bi izboljšali njihovo infrastrukturo in okolje. ERT predlaga, da bi potrebna sredstva prispevala Evropska investicijska banka ter partnerstvo med zasebnimi in javnimi vlagatelji. Vlaganja se bodo EU večkratno povrnila z močnejšo gospodarsko rastjo in poslovnimi priložnostmi, pravi analiza.

ERT je prepričana, da širitev ne bo sprožila močnih migracijskih tokov. Tudi prejšnje širitve Evropske skupnosti so vključile države - Grčijo, Španijo, Portugalsko, ki so precej zaostajale za gospodarskimi standardi obstoječih članic, vendar niso povzročile množične migracije. Analiza pravi, da napovedi množične migracije ne upoštevajo zelo močnih razlogov, zaradi katerih želijo vzhodni Evropejci ostati doma. To so sorazmerna politična stabilnost, gospodarska rast in dobre možnosti za prihodnost. Poleg tega je mobilnost delovne sile v vzhodni Evropi zelo nizka. V EU zdaj živi samo 0,2 odstotka priseljencev iz vzhodnoevropskih držav kandidatk, in samo v Avstriji jih je več kot en odstotek, poudarja analiza.

Koraki za pospešitev

ERT predlaga več korakov za pospešitev širitve. Najprej bi EU morala vzpostaviti jasnejše pogoje za članstvo, zato da bodo kandidatke vedele, kako blizu cilju so. EU bi morala jasno povedati, katere standarde je absolutno obvezno izpolniti pred včlanjenjem in kateri so zgolj zaželeni. Vzpostaviti bi morala tudi merila za ugotavljanje napredka držav kandidatk pri izpolnjevanju koebenhavnskih meril za članstvo, kot so vzpostavljanje tržnega gospodarstva in doseganje zadostne konkurenčne sposobnosti. EU bi morala določiti datum prve širitve, kar bi pospešilo priprave najuspešnejših kandidatk. ERT opozarja, da vlade držav kandidatk stežka ohranjajo motivacijo za hitre priprave, ker jim EU ne daje jasnega znaka, da jih je pripravljena hitro sprejeti.

Dogovoriti bi se bilo treba za realistična prehodna obdobja na področjih, kjer kandidatke do časa včlanitve ne bodo mogle izpolniti formalnih standardov EU, vendar bodo pri tem bistveno napredovale. ERT poudarja, da so prehodna obdobja potrebna, ker kandidatke nimajo dovolj denarja, da bi takoj izpolnile vse pogoje. ERT predlaga povečanje pomoči EU za izboljšanje standardov področju javne uprave, pravosodja in bančnih sistemov v srednji in vzhodni Evropi. Analiza opozarja, da sta birokratska inercija ter preobremenjenost javne uprave in pravosodja glavni oviri za poslovanje z vzhodno Evropo, gospodarski razvoj in hitro včlanjenje v EU, zato bi bilo treba razširiti pomoč za ta področja. EU bi morala povečati pomoč tistim kandidatkam, ki najbolj zaostajajo in so najbolj oddaljene od članstva. ERT opozarja, da te države prejmejo zelo malo podpore, ki je potrebna, da bi pritegnile tuja vlaganja, kar bi sprožilo proces posodabljanja tehnologije, industrijskega preoblikovanja in izvoza izdelkov z večjo dodano vrednostjo. Zadnji predlog ERT je, da EU v celoti odpre svoje meje za poslovno sodelovanje z državami kandidatkami. To pomeni, da je treba omogočiti gladek pretok blaga in poslovnežev med EU in državami kandidatkami, ker vizumi in mejni nadzor ovirajo trgovino in vlaganja. ERT države članice in kandidatke poziva, naj ukinejo birokratske in pravne ovire, ki zavirajo dostop do trgov, prekmejno trgovino in vlaganja.

ERT pa se zaveda, da mora svoje reforme pred širitvijo opraviti tudi EU, vendar ne da bi kaznovala kandidatke za svojo zamudo. Predlaga, da Unija reformira svojo kmetijsko in regionalno politiko še pred sprejetjem novih finančnih okvirov leta 2007. Kmetijsko politiko bi bilo treba preoblikovati tako, da se bo možno izogniti dolgim prehodnim obdobjem in ne ovirati trgov, poudarja analiza.