Stopnja brezposelnosti je sedaj 9,7 odstotka in je nižja od državnega povprečja, na Gorenjskem pa je še vedno največ brezposelnih z najnižjo izobrazbo, čeprav na območni skupnosti ugotavljajo tudi nekaj drugega. "Očitno se vse bolj kažejo potrebe po delavcih s sedmo stopnjo (visoka) izobrazbe. Takih potreb po delavcih je že petina in to dokazuje skupaj z drugimi kazalci, da se nadaljuje prestrukturiranje gospodarstva v storitveni del (največ presežnih delavcev bo ponovno v predelovalni industriji), hkrati pa je več možnosti za zaposlovanje pripravnikov," je dejala Damjana Košir.
Ob tem je dodala, da se je v letošnjem letu od 2280 vpisanih v evidenco zavoda zaposlilo 1315 ljudi, tretjina vseh se je upokojila. Še vedno pa je zanimiv tudi podatek, da se kar 28 odstotkov ljudi ni redno oglašalo na zavodu oziroma so na ta način izgubili svoje pravice.Ob tem velja dodati še dejstvo, da je še vedno glavni vzrok, da je 2131 ljudi pritisnilo na kljuko zavoda v tem, da jim je prenehalo delo za določen čas. Prav tako na Gorenjskem velja, da imajo manj težav z zaposlitvami mladi do 26 let kot drugod po Sloveniji, še vedno pa je med nezaposlenimi več žensk kot moških (za okoli 700).
Gorenjska torej obvladuje težave z brezposelnostjo kljub pretresom (predvsem tekstilna in obutvena industrija) in primerjava o gibanju števila brezposelnih je na moč zgovorna. Pred desetimi leti je bilo brezposelnih okoli 7200, leta 1993 rekordnih 11700, letos pa je število zopet pod osmimi tisoči. Res pa je, da je država z različnimi zakoni in drugimi mehanizmi prispevala k drugačnemu pogledu na to "črno statistiko", saj, na primer, samo v javna dela vključujejo 480 ljudi, tudi drugi programi (izobraževanja in podobno) pa so prispeval k temu, da so številke v zvezi z brezposelnostjo na Gorenjskem dokaj optimistične. Tudi za letos ne pričakujejo hujših pretresov in poslabšanja ugodnih gibanj.
