"Očitno lobijem na eni in drugi strani ustreza, da ne pridemo do sporazuma in da lahko kupujejo ali prodajajo električno energijo. Slovenija ne more v nedogled uporabljati hrvaškega dela jedrske energije," je opozoril premier Janez Drnovšek . Leta 1998 je sicer Slovenija odklopila elektriko Hrvaški, toda ne za stalno, da bi tako Hrvaško odrezali od jedrske elektrarne, temveč so - tako Drnovšek - želeli pospešiti dogovarjanje o odprtih vprašanjih. Očitno pa so nekaterim v obeh elektroenergetskih krogih takšne okoliščine ustrezale. "Zdaj govoriti, da je to za Slovenijo slabo in da popušča Hrvaški, ker ji bo s 1. julijem prihodnjega leta omogočila odjem njenega deleža električne energije, je, milo rečeno, nesprejemljivo za civilizirano obnašanje v sodobnem demokratičnem svetu. Prav tako bi lahko rekli, da gremo do najbližje elektrarne v Avstriji, jo zasedemo in jim ukrademo elektriko."

V soboto so po Drnovškovih besedah uredili vsa temeljna vprašanja o JEK, pogajalci pa bodo uskladili še nekatere tehnične podrobnosti. Sledila bosta podpis sporazuma in ratifikacija. Tako so se med drugim dogovorili, da bosta obe državi zagotovili dodatna obratna sredstva za delovanje jedrske elektrarne in zagotavljali njeno normalno poslovanje, po potrebi tudi z dokapitalizacijo. Odgovornost za odpadke je skupna in obe državi bosta skupaj iskali dokončno rešitev za skladiščenje, bodisi, da bi vsaka država trajno skladiščila svoj del odpadkov, ali pa jih bomo izvozili v tretjo državo. Skupno rešitev bodo našli tudi o razgradnji JEK; Slovenija že ima svoj sklad za razgradnjo, Hrvaška pa je dala ustrezna državna poroštva, da bo prispevala svoj delež. Na vprašanje, ali ni sedanji dogovor s Hrvaško priznanje, da je bil odklop elektrike Hrvaški pred tremi leti napaka, je Drnovšek odgovoril, da ne ve, od kod ta teza. "Morda je bil napaka. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če elektrike ne bi odklopili. Morda bi se drugi problemi še bolj kopičili in morda še danes ne bi bilo dogovora. Skrajni čas je bil, da to vprašanje rešimo. Dokler ga nismo rešili, smo poslušali kritike, zakaj tega ne storimo, zdaj, ko smo ga rešili, pa poslušamo kritike, zakaj smo to naredili." Drnovšek ni zanikal, da so sosedom ponudili, da bi Slovenija odkupila hrvaški delež JEK, in dodal, da ta možnost še obstaja, a se morata s tem strinjati obe državi. Pravi, da ponovni hrvaški odjem električne energije iz jedrske elektrarne ne bo vplival na podražitev električne energije v Sloveniji. Cena bo odvisna od splošnega tržnega položaja.

Premier je še povedal, da so na sobotnem srečanju naredili pomemben korak pri usklajevanju stališč glede določitve državne meje. Ocenjuje, da so prišli do točke, ko se bo treba odločiti, ali naj se pogajanja nadaljujejo ali ne oziroma, ali naj se uporabi možnost arbitraže; slovenski parlament in hrvaški sabor sta namreč sprejela takšna izhodišča, na podlagi katerih dogovor ni mogoč. Tako so na srečanju poskušali ugotoviti, v kateri smeri bi katera država sploh poskušala doseči spremembe izhodišč v parlamentu, zdaj pa mora vsaka stran pri sebi ugotovi, ali obstaja realna možnost za spremembo mandata za pogajanja oziroma, ali je kompromis mogoč. V luči sobotnih tvornih pogovorov s Hrvaško je predsednik vlade prepričan, da bi moral parlament ratificirati maloobmejni sporazum s to svojo sosedo. Zadrževanje ratifikacije bi namreč lahko poslabšalo odnose med državama.

Inflacija višja tudi v državah EU

Na vprašanje, ali še vedno vztraja pri napovedani stopnji inflacije, je Drnovšek pojasnil, da je večina gospodarskih kazalcev pozitivna, inflacija pa je višja, kot je bila napovedana. Vendar je višja tudi v državah EU, na to pa so vplivali zunanji dejavniki, zlasti cene nafte in drugih energentov. Po premierovem mnenju bi bilo neučinkovito, če bi za znižanje inflacije uporabili terapijo s šokom. Menil je tudi, da sorazmerno visoke rasti plač v javnem sektorju za zdaj še ne moremo kriviti za visoko inflacijo, saj je domače povpraševanje razmeroma šibko. Ob tem je opozoril, da je bila rast produktivnosti dela v Sloveniji vsa leta višja od realne rasti plač. "Zavedamo pa se, da bi bil na daljši rok takšen položaj s presežno rastjo plač v javnem sektorju negativen, zato bomo skušali ukrepati in se tudi pogovoriti s socialnimi partnerji o tem, kaj storiti," je pojasnil premier. Glede ugotovitev IMF o slabi koordinaciji med finančnim in gospodarskim ministrstvom pa je odgovoril, da morda nekaj časa to sodelovanje res ni bilo najboljše in da je moral večkrat posredovati pri reševanju vprašanj, ki so zadevala ti ministrstvi. Vendar naj bi se odnosi v zadnjem času izboljšali. O zavrnitvi premoženja, ki so ga ponudili pidi za polnitev privatizacijske vrzeli, pa je pojasnil, da se je z ministrico za gospodarstvo Teo Petrin dogovoril, da pripravi predlog, po katerem bi v celoti zapolnili privatizacijsko vrzel. Vlada naj bi ga obravnavala v kratkem. Glede prehodnih obdobij za prosti pretok delovne sile iz prihodnjih novih članic v sedanje članice EU pa je Drnovšek napovedal, da bo vladi predlagal, naj Slovenija ne sprejme sedanjega predloga Evropske komisije, seveda pa bo to vprašanje tudi v prihodnje, vzporedno s finančnimi vprašanji, tema pogajanj.