Predsednik skupine za zaščito kitov, delfinov in pliskavk na IUCN, Randall Reeves, je večje število grbasti kitov označil kot uspeh zaščite, s pomočjo katere so po svetu prepovedali kitolov. „Dejstvo, da se je število več vrst velikih kitov v zadnjih desetletjih zvišalo, se mi zdi spodbudno,“ je dodal Reeves.
Grbastim kitom, ki so iz ogroženih prešli v manj ogrožene živalske vrste, sledi tudi južni gladki kit. Reeves je prepričan, da je dosežek posledica doslednega ščitenja in varovanja omenjenih živalih vrst.
Ugotovitve IUCN bodo prinesle mešane odzive med skupinama, ki zagovarjata in sta proti kitolovu. Skupina, ki zagovarja kitolov bi podatke lahko uporabila sebi v prid in zahtevala, da komercialni lov ne ovirajo več naravovarstveniki. Skupine, ki so proti kitolovu, pa bi optimistične podatke lahko povezale prav z učinkovitostjo prepovedi lova na kite. „Vprašanje je politično, takšen pa bo tudi odgovor,“ je dejal Reeves.
Kljub spodbudnim rezultatom pri velikih kitih pa so na rdečem seznamu najbolj ogroženih še vedno kalifornijske rjave pliskavke, za katere cetologi ocenjujejo, da jih v divjini živi le še okoli 150. Niti enega predstavnika kitajskega rečnega delfina ali jangceške pliskavke pa ni uspelom raziskovalcem najti lansko leto, zato je vrsta že dobila oceno, da je najbrž izumrla.
Največji problem pri delfinih in pliskavkah predstavljajo ribiške mreže, v katere se vodni sesalci zapletejo in utopijo. Poleg mrež pa Reeves opozarja še na problematiko podnebnih sprememb, ki bi lahko vplivale na selitev kitov, delfinov in pliskavk ter boj za hrano z drugimi živalmi. Kite pa ogrožajo tudi sonarji.
