Kot je včeraj pojasnil predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec, bo skoraj poldrugi kilometer dolg Šentviški predor stal 135,7 milijona evrov. A ta cena zagotovo ni zadnja, saj je končana le prva faza projekta, ki ga je Dars začel z objavo razpisa

Vanjo je sicer po Nemčevih besedah vključeni tudi gradnja priključnih ramp in dveh priključkov na Celovško cesto, ki naj bi bila odprta jeseni prihodnje leto. Koliko bosta pravzaprav še stala dokončna ureditev predora in rekonstrukcija Celovške ceste, pa Nemec ni povedal, a naj bi bila ocena stroškov že v zaključni fazi. Po letnem načrtu gradnje avtocest je za celoten avtocestni odsek Šentvid-Koseze bilo namenjenih 243,75 milijona evrov, na Darsu pa so že pred časom ocenili, da bo odsek stal okoli 265 milijonov evrov.

Prva faza danes odprtega predora je tako skoraj za trikrat presegla predvidene stroške gradnje predora v prvotni obliki - z dvema dvopasovnima cevema brez priključkov na Celovško cesto. SCT Ivana Zidarja naj bi ga po prvotnih načrtih zgradil za manj kot 50 milijonov evrov, končan pa bi moral biti že predlani. A sta Dars in ministrstvo za promet - takrat ga je vodil Božič - prvotni načrt spremenila, tako da bo promet v posameznih delih predora, ki bo polno priključen na Celovško cesto, tekel po treh pasovih, kar naj bi razbremenilo vpadnico, po kateri se v povprečju pelje 60.000 vozil na dan.

Zaradi sprememb prvotnega načrta je prejšnje vodstvo Darsa na čelu z Rajkom Siročičem konec leta 2006 z SCT podpisalo dodatno pogodbo in vrednost posla zvišalo na 70 milijonov evrov, rok dokončanja pa se je odmaknil na konec leta 2007. Čeprav je prav Zidarjevo podjetje vrtalo tudi raziskovalni rov, so dodatni zahtevki SCT zaradi domnevno nepredvidljivih geoloških okoliščin projekt nato dvignili na skupaj več kot 135 milijonov evrov.

"Od začetka projekta (gradnja predora se je začela konec leta 2004, op.p) so se zamenjale tri Darsove uprave. Mi smo podedovali skoraj nasedlo investicijo," je pojasnil Nemec in poudaril, da "so se pri šentviškem predoru naučili, da se projekti med gradnjo ne smejo spreminjati". Predor je označil za enega najzahtevnejših avtocestnih objektov na slovenskem avtocestnem omrežju, ki jih, tako Nemec, tudi v tujini ni veliko.