Nekateri oddelki napol prazni

"V zadnjih treh mesecih se je število zaprtih znižalo s 1443 konec marca na 1358 v začetku tega meseca, torej za 85 oseb. Poleg tega so v številčnem stanju zajeti tudi tisti, ki jih dejansko ni v zaporu, denimo nekatere osebe na prestajanju uklonilnega zapora ali osebe na letnem počitku pred odpustom. Tako je zapornikov in pripornikov skupaj resnično 'le' 1283, kar pomeni, da se je število zaprtih v zadnjem obdobju občutno znižalo, in sicer za okoli 12 odstotkov," pravi Čander.

Problematična naj bi bila le zapora na Dobu in v Ljubljani, slednji predvsem zaradi velikega števila pripornikov, drugi zapori po Sloveniji pa bistveno manj, saj so ponekod posamezni oddelki celo napol prazni. Zato Čandra toliko bolj čudijo navedbe vodstva sindikata, da en paznik le redko varuje manj kot 40 zapornikov, v koprskem zaporu pa naj bi bilo celo povsem običajno, da 140 zapornikov varujeta le dva paznika. "V tem primeru gre očitno za napačne podatke, ker je bilo po podatkih iz minulega tedna tam zaprtih 120 ljudi, zato ne vem, kako bi bilo to sploh mogoče," pravi mariborski pedagog. Tudi drugače se mu zdijo podatki sindikata pretirani. V zaporih je namreč skupno zaposlenih 806 ljudi, od tega je okoli 400 paznikov, zato ni mogoče reči, da ob 1358 zaprtih en paznik varuje 40 in več zapornikov.

Slaba organizacija dela

Je pa res, da je organizacija mreže zaporov nikakršna, da medsebojnega sodelovanja in pomoči ni ter da morajo pazniki zaprte osebe pogosto spremljati tudi na sodišče. Zato se morda stanje včasih zdi še slabše, kot je v resnici, o drugi plati zgodbe razmišlja Marjan Čander, ki največjo rezervo vidi v boljši organiziranosti dela.

K izboljšanju stanja bi z zmanjšanjem števila zapornikov gotovo prispeval tudi večji posluh za pogojne odpuste, pri katerih bi moralo biti vse bolj usmerjeno v pomoč človeku. "Na tem področju bi morali narediti bistven premik naprej," je še prepričan mariborski pedagog, ki možnost izboljšanja vidi predvsem pri populaciji, kaznovani z zaporom do dveh let. Pri tej skupini obsojencev bi namreč lahko precej več uporabljali možnost družbeno koristnega dela, namesto da vso kazen odslužijo za rešetkami in s tem še dodatno obremenjujejo zaposlene.