Kot je povedal glavni republiški inšpektor Matjaž Kočar, je v primeru pomora čebel v Domžalah vzrok v kontaminaciji polja oljne ogrščice s klotianidinom in tiametoksanom; do kontaminacije je prišlo pri setvi tretiranega semena koruze.

V Zgornjih Pirničah so našli substance, ki neposredno nimajo visoke toksičnosti za čebele. V tem primeru ni neposredne sledi na to, da bi fitofarmacevtska sredstva povzročila pomor čebel, je dejal.

V Spodnjem Brniku gre za nepravilno rabo fitofarmacevtskih sredstev. "V čebelah smo našli 'pravi koktejl' zelo različnih substanc, med drugim tudi dosti toksičnih substanc za čebele," je poudaril Kočar in dodal, da so bila fitofarmacevtska sredstva uporabljena v dnevnem času, ko čebele letajo, uporabiti pa bi se smela v nočnem času.

V grosupeljskem primeru je po besedah glavnega republiškega inšpektorja zadeva najbolj nedorečena, saj so čebele izginile, mrtvic pa niso našli. V tem primeru ni mogoče najti vzročne povezave med nepravilno rabo fitofarmacevtskih sredstev in izginotjem čebel. V primeru Novega mesta in Šentjanža med padcem čebel in nepravilno rabo fitofarmacevtskih sredstev ni neposredne povezave, vzrok padca čebel v brežiškem primeru pa je obolevnost zaradi hude gnilobe in nepravilna uporaba neregistriranih zdravil.

*** VIDEO: Zakaj so umirale čebele? ***

Kot je povedal Kočar, gre pri padcu čebel na območju Pesnice za sum kaznivega dejanja, primer obravnava tudi policija.

Inšpekcijske službe so na omenjenih območjih, kjer so čebelarji od 28. aprila do 27. maja prijavili več pomorov čebel, odvzele več kot 40 vzorcev, med njimi vzorce tal, rastlin in podrasti v vinogradih, mrtvih čebel, cvetnega prahu, vode iz napajališč pri čebelnjakih in vzorce semen iz vreče.

Prizadetim čebelarjem finančna pomoč

Kmetijsko ministrstvo je po besedah generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo Branka Ravnika predlagalo ukrepe za pomoč čebelarjem. Ta je zajeta v predlogu uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu. Na podlagi sprejete uredbe, ki je trenutno v vladni proceduri, bo izveden javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili prizadeti čebelarji. Nepovratna sredstva v višini največ 7500 evrov se bodo upravičencem delila kot enkratna finančna pomoč.

Kot je dejal Ravnik, je bila davčna osnova zaradi zimskih izgub čebel že zmanjšana za 30 odstotkov, kolikor znašajo ocenjene izgube. Skupaj z ministrstvom za finance so se dogovorili, da lahko čebelarji za leto 2007 glede na pravne podlage v primeru nezmožnosti plačila dohodnine in glede na težak ekonomski položaj zahtevajo odlog, obročno plačilo oz. odpis davka od dohodkov iz kmetijske dejavnosti. Po zagotovilih finančnega ministrstva se bodo vključno z letošnjim letom upoštevale zahteve čebelarske zveze glede praga 40 panjev, ki se vsem čebelarjem izvzamejo iz obdavčitve. V celoti bodo davka oproščene tudi morebitne odškodnine, ki bi jih prejeli čebelarji zaradi navedenih škodnih dogodkov.

Kmetijsko ministrstvo je začelo izvajati tudi intenzivnejšo kampanjo obveščanja javnosti o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev ter o pomenu čebel za kmetijstvo. Za prihodnji teden je sklican tudi sestanek strokovnega sveta za čebelarstvo, ki bo podal oceno in predloge v zvezi z morebitnimi spremembami programa ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji, je še povedal Ravnik.

Brezplačna zdravila za zatiranje varoje

Ministrstvo bo tudi letos čebelarjem pomagalo s programom za zatiranja varoje, je poudarila generalna direktorica Veterinarske uprave RS Vida Čadonič Špelič in dodala, da program že obstaja in od leta 2005, ko je bil napisan zadnji, se na terenu tudi izvaja. "Žal moramo priznati, da program ni bil učinkovit. Namreč, uradni podatki Nacionalnega veterinarskega inštituta kažejo, da je v njem sodelovalo le dobrih 10 odstotkov čebelarjev," je dejala.

Po njenih besedah je verjetno v tem iskati vzrok, zakaj program ni bil učinkovit, zato bo ministrstvo v okviru tega programa ponudilo brezplačna zdravila. Ministrstvo bo čebelarjem za zatiranje varoje brezplačno zagotovilo zdravilo bayvarol, ob tem, da samo spremljanje in zdravljenje, predvsem pa spremljanje ukrepov učinkovitosti delajo veterinarji veterinarskega inštituta.

Glede uvoza drugih učinkovin je Čadonič Špeličeva dejala, da se to v tem trenutku ne bo zgodilo, vzroka za to pa sta dva. Prvi je ta, da je poostren nadzor na terenu pokazal, da čebelarji uporabljajo tudi zdravila, ki niso registrirana, in da se uporabljajo tako učinkovine, ki so tako različne, da v tem trenutku ni mogoče reči, kaj je in kaj ni učinkovito.

Uradni podatki ne kažejo na to, da so določene substance manj učinkovite od drugih. Drugi razlog pa je ta, da je dobava velikih količin zdravil znotraj EU možna do 75 dni, kar pa pomeni, da je za poletno zdravljenje prepozno, da bi velike količine zdravila interventno vnesli v Slovenijo. "Zaradi tega smo se odločili, da bomo uporabili bayvarol," je poudarila.