Avdić to počne nadvse prepričljivo, v svojem početju pa je tako svoboden in svojevrsten, da bi ga bend s svojo dogovorjenostjo bržkone celo dušil ter učinkovitost njegovega igranja in petja za polovico zmanjšal.

Ali ste imeli kadar koli doslej tako natrpan urnik z nastopi, kot ga imate zdaj?

Nikoli in to mi je všeč. Igram skoraj vsak dan. Predlani sem okoli novega leta ravno tako veliko nastopal, vendar imam zdaj neprimerljivo bolj natrpan urnik.

Za ansamble velja, da najbolj napredujejo z nastopi.

Res je. Nastopi ti ponudijo neko drugo raven, ki ti je prej neznana. Ko sem šel v studio snemat drugi album, sploh nisem več razmišljal, kako in kaj, ampak sem samo poiskal zvok in odigral svoje, pri čemer sem vsaj polovico materiala prej dodobra preveril na živih nastopih.

Ali ste svoj drugi album snemali kakor koli drugače kot prvega?

Snemal sem v istem studiu kot prvega, to je namreč studio Mat v Tuzli, vendar na drug, boljši ojačevalec, tako da je zvok na albumu bolj podoben temu, kar počnem v živo. Bolj rezek je. Poleg tega sem snemal s človekom, ki je profesor glasbe, in ta mi je dejal, naj počnem, kar hočem, da je pa njemu pomemben glas.

Kaj pa pomeni naslov drugega albuma Mrtvi su mrtvi?

Živimo v času, ko vsi omenjajo mrtve v najboljšem smislu, češ o mrtvih naj se govori vse najboljše. Vendar se to, kakšen je resnični odnos do mrtvih, pravzaprav najbolje vidi skozi naš odnos do tistih, ki so živi, ki so preživeli.

Očitno ne odstopate od že znanega skrajno intenzivnega razmišljanja o svetu.

Res je. Nekaterim se zdijo moji teksti temačni in pesimistični, vendar so predvsem realni. Nima smisla, da bi predstavljal stvari drugačne, kot so.

Zakaj znane pesmi Gospode ni na albumu?

To skladbo na nastopih igram od samega začetka, vendar je to preveč živa pesem, da bi jo lahko posnel. Je performerska zadeva.

Te dni sem slišal zanimiv podatek, da se v osrednjem slovenskem pogovornem šovu izogibajo glasbenim točkam, ker gledanost takrat pade. Se vam zdi to presenetljivo?

Da, seveda. Mi smo odraščali v nekem drugem času in zase pravim, da sem glasbo jemal preresno. Pogosto sem prihajal v spore z ljudmi, ki so glasbo jemali kot zafrkancijo, medtem ko je danes glasba razumljena le kot intermezzo. Glasbeni spot na televiziji je namenjen temu, da greš na stranišče.

Zakaj igrate sami?

To me sprašujejo mnogi, vendar je do tega prišlo povsem spontano. V določenem trenutku sem si želel posneti nekaj pesmi, vendar moj tedanji bend Rupa u zidu ni bil aktiven, prav tako pa so bile te pesmi nekoliko drugačne. Razmišljal sem o tem, da bi imel samo spremljavo bobnov, prav tako o tem, da bi uporabil elektroniko, potem pa se mi je ponudila priložnost, da odigram sam s kitaro. V bistvu sem že prej podzavestno razčistil z možnostjo, da bom nastopal s kitaro.

Torej ni šlo za neke vrste narcisizem oziroma zavedanje, da kitara zunaj benda oziroma brez basa pogosto zveni bolj polno kot v bendu?

Kitare ne igram na način kitarskega heroja. Igram čiste rife.

Omenjate hardcore, vendar se mi zdi, da ste v solo različici bistveno trši in bolj hardcore, kot je zvenela Rupa u zidu.

Hardcore omenjam bolj kot stališče oziroma pristop. Moja glasba ne bi zvenela tako močno, če bi bil oborožen še z drugimi inštrumenti. To bi bil potem samo še en bend. Poleg tega bi se izgubili jasnost in čistost kitarskih rifov. Tako pa se ne morem skrivati. Več je manj, tako nekako.

Prav tako si ne predstavljam, da bi bile izvedbe z bendom tako dinamične in iskrive, kot so zdaj, ko igrate sami.

Za kaj takega bi moral imeti svoje klone. Z bendom ne moreš komada prekiniti na sredini izvedbe in ga preliti v drug komad samo zato, ker te pač v tistem trenutku tako piči. Sam pa to lahko storim. To je svoboda, ki jo imam. Morda sem že dovolj star, da vem, da ni kaj načrtovati, ampak se je treba prepustiti toku življenja.

Zakaj so metalci morda edino rockovsko pleme, ki je preživelo?

Pred leti se je nekdo šalil iz metalcev, pa mu je drugi dejal: "Dok je njih, ostat če gitare." Oni bodo preživeli konec sveta. Metalci ne izumirajo. Obdržali so odnos do sebe in do svoje glasbe. Poleg tega so med seboj strašno povezani. Neki tip iz Tuzle je na primer vzpostavil stik z death metal bendom iz Pakistana in ko smo ga vprašali, o čem se je z njimi pogovarjal oziroma kako jim gre v Pakistanu, je povedal naslednje: "Nič kaj posebnega, pravijo, da imajo težave s prostorom za vaje." Pomislite, v Pakistanu imajo težave s prostorom za vaje! Pa kako naj potem izumrejo?