Novak je dolga leta sodeloval z DESSA in bil nekaj časa celo njen član, saj je diplomant Fakultete za arhitekturo. Zase je celo rekel, da je arhitekt preloma. Petra Černe Oven je v katalogu k razstavi zapisala, da oblikovanje ni skrivnostna aktivnost, temveč velik del oblikovalskega procesa predstavlja aktivnost razuma. Na drugem mestu pravi, da je arhitektura hvaležna tema za izzive dizajna in tipografskih detajlov, saj se skladata pri kompleksnosti informacij, natančnosti in verodostojnosti predstavitve, tehničnih parametrih, matematični natančnosti predstavljenih podatkov. Za Novakovo oblikovanje si je v enem od tekstov sposodila izraz "tipotekt" ali tipografski arhitekt, ki ga je skovala ameriška tipografinja Beatrice Warde.
Novakove publikacije o arhitekturi so stabilno in trdno postavljene na mrežo, izbrana tipografija pa je skoraj vedno udobna za bralčevo oko, zato Černe Oven sklepa, da je ohranil mentaliteto dobrega arhitekta. Velik del razstavljenih projektov se nanaša na Fundacijo Piranesi, ki jo je Novak ustanovil z Vojtehom Ravnikarjem in Tomažem Bratetom. Predstavljeni so katalogi za arhitekturne razstave, kot so bile na primer razstave arhitektov Viktorja Sulčiča, Jurija Kobeta, predstavitev slovenske sodobne arhitekture v New Yorku leta 1991 ter nekatere monografije o arhitekturi.
Vladimir Mattioni v tekstu k razstavi zapiše, da je preprosteje misliti, da arhitektura in oblikovanje nimata nič skupnega in da gre za povsem ločeni disciplini - prva pripada "prostoru", druga "ploskvi". V tekstu poskuša opredeliti skupni temelj realnosti, ki jo strukturira logičen raster ali mrežna predstava, na katero je Novak še posebno pozoren. Glavna kvaliteta arhitekture je prostor, ki pa ga je internetna tehnologija spremenila v sliko, zato je za večino ljudi izgubil pomen realnosti in postal doživetje slike. Posredovanje neke grafične podobe je torej komunikacijski fenomen, ki ima nekaj skupnega tako z realnostjo kot z njeno predstavo.
