V Društvu za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi so prepričani, da je krompir tako pomembna rastlina, da ji je v Sloveniji potrebno postaviti spomenik. "Po letu 1700 je v tedanjih kranjskih deželah vladala lakota, najbrž tudi zato, ker smo bili Slovenci med zadnjimi v Evropi, ki smo sploh spoznali krompir, pa še to tako rekoč na silo," je povedal predsednik društva Stane Menard in pojasnil, da je vladarica Marija Terezija morala poslati ukaz stanovom dežele Kranjske, da so sploh začeli saditi krompir.
Krompir, ki skupaj s pšenico, rižem in koruzo sodi med štiri najpomembnejše hranilne rastline, so Indijanci v Andih gojili že pred 2500 leti, v Evropo pa so ga prinesli Španci v 16. stoletju, vendar se dolgo ni udomačil. Kmetje so se ga branili, morda tudi zato, ker so jedli strupene krompirjeve plodove. 16. maja 1767 pa je cesarica Marija Terezija uvedla obvezno sajenje krompirja, ki je tako postal ena od najpomembnejših poljščin, saj njegova pridelava ni zahtevna.
Spomenik krompirju kot spomin rešitvi pred lakoto
Akademski kipar Janez Pirnat si je zato spomenik krompirju, ki so ga financirali donatorji, zamislil kot spomin rešitvi pred lakoto na Slovenskem in je z marmorjem in bronom oblikoval paviljon ter relief Marije Terezije. Kot je povedal o svojem delu, ki ga je ustvarjal kar pet let, bi v primeru, da bi Marija Terezija kdaj obiskala Kranjsko, sedela v posebej pripravljenem paviljonu, kjer bi sprejemala predstavnike ljudstva, meščanstva in takratnih državnih stanov.
Tudi toliko let kasneje je "obisk" Marije Terezije v Šenčur danes privabil množico ljudi. Po ocenah organizatorjev se jih je zbralo preko 12.000, ki so si ogledali povorko s konjeniki, kočijami, godbo na pihala in mažoretami ter predstavitev opreme za sajenje, vzgojo, oranje, sortiranje in skladiščenje krompirja. Za kosilo pa so si privoščili pražen krompir, ki so ga člani društva in gostinci pripravili na številne različne načine, medtem ko bi si v času Marije Terezije najverjetneje lahko privoščili le krompir v oblicah, saj je pražen krompir na jedilnik prišel precej pozneje.
Največ pridelovalcev krompirja v Šenčurju
"Namen naše prireditve je promocija krompirja, saj je to konec koncev naloga, ki jo je izglasovala tudi skupščina Združenih narodov, ki je leto 2008 proglasila za svetovno leto krompirja," je povedal Menard, ki je posebej zadovoljen, da so spomenik uspeli postaviti prav letos. Za Šenčur pa so se odločili, ker so v raziskavah ugotovili, da je to tisti kraj v Sloveniji, kjer je največ pridelovalcev krompirja, nekdaj pa je v njem deloval tudi inštitut za krompir. Danes velja, da je v Šenčurju 20 tržnih pridelovalcev krompirja, med res velike pa se jih šteje le pet.
Ali bo prireditev v Šenčurju, za katero so danes pripravili kar nekaj ton krompirja, postala tradicionalna, Menard še ne ve. "Ideje so različne, gotovo pa je pomembno imeti v deželi, za katero želimo, da bi bila turistična, take prireditve, ki pritegnejo množice in jim nudijo pašo za oči," se je strinjal z županom občine Šenčur Mirom Kozeljem.
Predstavili knjigo Krompir iz Šenčurja, ki predstavlja krompirjeve jedi
V Šenčurju so se sicer že ves teden vrstili dogodki, ki so napovedovali današnji osrednji dogodek in so zaokrožili praznik krompirja. V torek so v občinskem muzeju odprli razstavo Janeza Pirnata, na kateri bo do 6. julija predstavljena priprava in izdelava spomenika, vključno z maketo, ki jo je avtor izdelal že pred tremi leti. Prav tako od torka je pred Bvagnetovo hišo na ogled razstava starega kmečkega orodja in mehanizacije. V četrtek so v šenčurskem muzeju predstavili knjigo Krompir iz Šenčurja, ki na 60 straneh predstavlja krompirjeve jedi, v petek pa je bilo še predavanje o vzgoji in sajenju krompirja ter njegovi uporabi v kulinariki.
