Kot so zapisali v sporočilu, bo na razstavi predstavljen izbor dokumentarnih fotografij mojstra fotografije in nekdanjega Mladininega fotoreporterja Toneta Stojka. Fotografije so nastale na podlagi intenzivnega dokumentiranja dogajanja v obdobju slovenske pomladi, avtor razstave pa je kustos Mestnega muzeja Ljubljana Blaž Vurnik.

Odbor za varstvo človekovih pravic je bil s prvotnim imenom Odbor za zaščito pravic Janeza Janše ustanovljen 3. junija 1988, četrti dan po aretaciji tedanjega sodelavca revije Mladina Janeza Janše. Vzrok za aretacijo je bil tajen vojaški dokument, ki ga je imel v posesti Janša.

Kasneje se je izvedelo, da je bil istočasno aretiran tudi pripadnik JLA Ivan Borštner. Štiri dni kasneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Davida Tasiča, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla. Četverice se je po začetnicah njihovih priimkov oprijelo ime JBTZ.

Ustanovljen je bil odbor za varstvo človekovih pravic, ki mu je predsedoval Igor Bavčar in je ves čas bdel nad usodo četverice. Vojaški tožilec je 30. junija proti slednji vložil obtožnico in predlagal, da se za Janšo, Borštnerja in Tasiča podaljša pripor do konca sojenja.

Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Zavrla, ki se je branil s prostosti, in Janšo na poldrugo leto zapora, Tasiča pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiču pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. V začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasiča in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.

Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški ulici v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.

Tako sta med drugim nastali Slovenska demokratična zveza in Socialdemokratska zveza Slovenije, predhodnica SDS. Skupaj s Slovensko kmečko zvezo, Slovenskimi krščanskimi demokrati, Zelenimi Slovenije in Liberalno stranko so kasneje oblikovali koalicijo Demos, ki je zmagala na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990.