"Če sta vladi pred 10 oz. 15 leti sklenili, da bo to ozemlje upravljala Hrvaška, ki tudi sama trdi, da je to ozemlje njeno in je treba ta spor nekako rešiti, potem je to začasen režim, začasno stanje. Kako naj se to stanje upravlja, je trenutno pretežno stvar Hrvaške in njenih interesov, ampak tu so tudi slovenski interesi in zato so kontakti potrebni," je menil.

Na ponedeljkove izjave hrvaškega predsednika Stipeta Mesića o napisu na Jorasovi hiši, češ, da "tukaj ni Slovenija, tukaj je Hrvaška in da samo sodišče lahko odloči, da to ozemlje ni hrvaško", je Türk odgovoril po načelu recipročnosti, ki velja v mednarodnih odnosih: "To ozemlje je slovensko". Ker se zahtevi držav nasprotujeta, je treba poiskati rešitev - lahko s pogajanji, ki doslej niso bila uspešna, lahko s pomočjo tretjega, je dejal.

Po besedah Türka Mesić nima prav, ko trdi, da je edina pot meddržavno sodišče v Haagu, saj obstajajo tudi drugi mehanizmi. V mednarodnopravni praksi morajo države spore reševati po mirni poti, se pa lahko same odločijo na kakšen način bodo dosegle rešitev, je pojasnil in dodal, da so pri tem vsi mehanizmi enakovredni. Predsednik je še menil, da "to najbrž že nekaj časa ni možno", da Slovenija in Hrvaška rešita spor brez pomoči tretjega, vendar pa se morata državi po njegovih besedah o tem dogovoriti.

Glede razsodbe piranskega sodišča, da mora Joško Joras sam odstraniti cvetlična korita na poti do svoje hiše, pa je Türk dejal, da izvedba te sodbe ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, saj je treba upoštevati dogovor Slovenije in Hrvaške, da vprašanja, povezana z upravljanjem tega območja, prepustita Hrvaški. Dosedanje ravnanje slovenske vlade, ki ne zaostruje stališč, se mu zdi pravilno, vendar pa to po njegovem ne prejudicira nadaljnjega dogajanja. "Upam, da bodo kontakti dale sadove, kajti če jih ne bodo, bodo nastale težave in potem bo treba pogledati, kako naj se problem rešuje," je še dejal predsednik republike.

Predsednik Türk je tudi potrdil, da ga je Joško Joras prejšnji teden prosil za sprejem. Kot je dejal, je zaskrbljen, ker je gladovna stavka humanitarno vprašanje in zanjo ni dobrih razlogov. Dejal je še, da bi rad slišal Jorasovo mnenje in vprašanja, da mu bo odgovoril in da upa, da se bosta lepo pogovorila. Ni pa povedal, kdaj naj bi se sešel z Jorasom.