"S pripravo akta o malih podjetij napredujemo zelo dobro," je dejal komisar in dodal, da bo šlo za obsežen paket z veliko zakonodajnimi ukrepi, pa tudi političnimi pobudami, ki naj bi jih sprožili tako na evropski ravni kot ravni držav članic.
Evropska komisija je že novembra lani predstavila paket predlogov za izboljšano delovanje notranjega trga EU, ki zajema tudi mala in srednje velika podjetja. Takrat je napovedala, da bo v letu 2008 predlagala omenjeni akt za mala podjetja, ki naj bi skrajšal upravne postopke, povečal dostop tovrstnih podjetij do evropskih programov, povečal njihov delež pri pogodbah o javnih naročilih in zmanjšal ovire pri čezmejnih dejavnostih.
Današnje srečanje ministrov, pristojnih za industrijsko politiko, bo sicer po njegovih besedah prva priložnost za pregled vzdušja oziroma mnenja držav članic o dveh vprašanjih, ki sta danes na dnevnem redu in sta ključnega pomena za gospodarsko prihodnost Evrope in držav članic.
Prva se tiče malih in srednje velikih podjetij oziroma tega, kako v celoti izkoristiti velik potencial malih in srednjih velikih podjetij v Evropi. Ta so, kot je poudaril tudi slovenski minister za gospodarstvo in predsedujoči današnjemu zasedanju Andrej Vizjak, hrbtenica evropskega in tudi slovenskega gospodarstva
"Imeli bomo namreč situacijo, ko bo prišlo do izgube delovnih mest v velikih industrijah, in to moramo nadomestiti. Edini način za nadomestitev ter za ustvarjanje kakovostnih in varnih delovnih mest je krepitev potenciala malih in srednje velikih podjetij. Potrebujemo torej več podjetnikov, močnejši podjetniški duh, ustrezno okolje," je dejal komisar.
Po Vizjakovih besedah so mala in srednje velika podjetja tudi tisti člen, "na katerega lahko največ stavimo, ko govorimo o inovativnosti in prilagodljivosti". Slovensko predsedstvo se je pri tem odločilo, da bo posebno pozornost namenilo fazi rasti teh podjetij, še posebej v smeri nove dodane vrednosti.
"Izpelo se je obdobje dosedanjih politik, ko smo veliko delali na ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest, a se je pogosto dogajalo, da so bila to nizko produktivna delovna mesta, ki ustvarjajo nizko dodano vrednost in zato delavci, ki jih zasedajo, posledično prejemajo nizke plače," je dejal minister.
"Če želimo zagotoviti blaginjo tako v Evropi kot Sloveniji, moramo vlagati predvsem v kakovostna delovna mesta, torej takšna z visoko dodano vrednostjo. To so pa tista delovna mesta, ki temeljijo na znanju, ne samo na pridnosti in predanosti ljudi," je bilo njegovo sporočilo.
Kaj se lahko naredi za stabilizacijo nizkoogljičnega gospodarstva, ki jo želimo imeti
Pri drugi temi bo govora o tem, kaj se lahko naredi za "stabilizacijo nizkoogljičnega gospodarstva, ki jo želimo imeti". "Danes bom podal nekaj predlogov, kako spremeniti našo industrijsko politiko v smeri, da zagotovimo, da bo industrijska politika v Evropi trajnostna v smislu najvišje možne stopnje energijske učinkovitosti in trezne porabe naravnih virov," je dejal Verheugen. To bo po spremenilo proizvodno verigo, oblikovanje proizvodov, procese in tudi potrošnjo.
Vizjak je medtem poudaril, da podnebno-energetski paket, ki ga je januarja predlagala Evropska komisija in je trenutno v fazi usklajevanja med Svetom ter Evropskim parlamentom, ponuja veliko priložnosti za evropsko industrijo v smislu novih izdelkov in tehnologij.
