Področje javne cestne infrastrukture je pri nas urejeno z zakonom o javnih cestah, ki je bil sprejet leta 1997, nato pa so ga še večkrat dopolnili. Med drugim zakon določa tudi lastništvo cest, od katerih je okoli 6000 kilometrov državnih. Zanje je odgovorna Direkcija RS za ceste, velika večina pa je občinskih, za njihovo stanje in vzdrževanje so odgovorne občine, ki s cestnimi podjetji samostojno sklepajo pogodbe za vzdrževalna in obnovitvena dela ter izvajanje zimske službe.

Statistiko prometnih obremenitev javnih cest v Sloveniji vodijo že vse od leta 1954, ko je bila uvedena tudi banka cestnih podatkov. Direkcija za ceste, ki upravlja to podatkovno bazo, za vsako leto pripravlja podatke o količini prometa za posamezne cestne odseke in jih prikazuje s številom povprečnega dnevnega prometa; takšen način štetja prometa je predpisan v vseh evropskih državah, kar omogoča primerljivost podatkov.

Vzdrževanje določa pravilnik

Vrste vzdrževalnih del na javnih cestah in zahtevano stanje prometnic so opredeljeni v pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Sestavni del pravilnika je tabela, v kateri so razvrščena dela rednega vzdrževanja v prednostne razrede glede na kategorijo ceste in pomembnost opravila. Tako imajo prednost pri posameznih delih v določenih primerih ceste višje kategorije (avtoceste, hitre ceste, glavne ceste), znotraj kategorije pa so si ceste enakovredne. Vzdrževalna dela med drugim zajemajo pregledniško službo, redno vzdrževanje prometnih površin, bankin, odvodnjavanja, brežin, prometne signalizacije in opreme cestnih naprav ter vegetacije, zagotavljanje preglednosti, čiščenje cest, nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil, intervencijske ukrepe, zimsko službo in vzpostavitev prevoznosti po elementarnih dogodkih.

Obnova že po desetih letih

Čeprav se zmogljivosti cest načrtujejo za daljše obdobje, glede prepustnosti in vitalnosti cestnih objektov lahko tudi za dobo od 20 do 100 let, se obnova ali drugi ukrepi za ohranjanje prevoznosti običajno začnejo izvajati že po desetih letih uporabe. Asfaltne površine se zaradi poroznosti in izpostavljenosti različnim vremenskim vplivom v tem času že obrabijo. "Življenjska doba zgornjega ustroja cest je bila včasih 20 let, zdaj se predvsem zaradi velikih prometnih obremenitev asfaltna plast obrabi znatno prej," ocenjuje Ljiljana Herga iz Direkcije RS za ceste. Življenjska doba slovenskih cest se je ne nazadnje začela skrajševati tudi zaradi izjemnega povečanja prometa, saj se je samo tovorni promet po vstopu v Evropsko unijo povečal za krepkih 40 odstotkov in naraščanju še ni videti konca. Slovenski predpisi, ki urejajo vzdrževanje in obnovo državnih cest, ta dejstva načelno upoštevajo in na prometno močno obremenjenih cestah po desetih letih začenjajo izvajati preplastitve vozišč z asfaltno maso.

Ta ukrep podaljša življenjsko dobo površin in njihovo drsno sposobnost. Seveda pa med obnovitvena dela sodita tudi sanacija premostitvenih in drugih objektov ter obnova talne signalizacije. Ko vzdrževanje ne pripomore k izboljšanju stanja, se je treba lotili rekonstrukcije, razširitve, posodobitve nadgradnje ali dograditve cest; stroški za ta dela so seveda bistveno višji kot pri vzdrževanju.