Pet nakupovalnih središč do leta 2010
Vsi projekti Supernova v Sloveniji so vredni okoli 280 milijonov evrov. Poleg že obstoječih nakupovalnih parkov v skupini načrtujejo še gradnjo nakupovalnega parka v Kopru in Novi Gorici. Do pomladi leta 2010 pa še širitev centra Supernova na Rudniku za dodatnih 25.000 kvadratnih metrov površin, je povedala Damjana Okič, zadolžena za stike z javnostjo v družbi Supernova. Pa je v mestu, kot je Ljubljana, še prostor za toliko trgovskih središč? V Supernovi pravijo, da trg še ni nasičen, saj v Ljubljani obstajata le City park in Mercatorjev center v Šiški, ki imata podobno zasnovo kot Supernova. Drugih podobnih centrov ni, torej je še prostor. Tudi direktor Cityparka Marko Kovač pravi, da doslej zaradi razvoja nakupovalnih centorv, denimo Rudnika, v Cityparku niso bili oškodovani za kupce. "Ne upam pa si trditi, kako bo odprtje Supernove vplivala na promet v Cityparku," še dodaja.
V prihodnjih dveh letih bo Ljubljana bogatejša še za nakupovalno središče Emonika v središču mesta in nakupovalni center v Stožicah v sklopu športnega parka.
Kje je meja?
"Potrošništvo temelji na dinamiki želja in ne več potreb, torej dejansko ni zgornje meje, koliko nakupovalnih središč lahko mesto, kot je Ljubljana, vzdrži. V realnem svetu pa je meja še vedno ekonomija, kupna moč. Dokler ta raste, bodo rasli tudi 'BTC-ji'. Precej pa bi na omejevanje tega trenda lahko vplivala internalizacija okoljskih stroškov in drugih eksternih stroškov. To je sicer še vedno utopična ideja, ki pa z naraščanjem cene nafte postaja realna možnost, ki bo nedvomno vplivala tudi na te trende," pravi Drago Kos, profesor in predstojnik centra za prostorsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede.
Težko je reči, koliko trgovskih središč lahko mesto, kot je Ljubljana še prenese, in kdaj za preživetje novih središč ne bo več realnih možnosti, pravi Iča Rojšek, profesorica na katedri za trženje Ekonomske fakultete. Dodaja, da je kolač kupcev že sedaj razgrabljen, zato se bodo ti v prihodnosti le še razporejali med nakupovalnimi središči, novih pa ne bo. To se bo odražalo v krepitvi cenovnih vojn med ponudniki. Tisti, ki ne bo konkurenčen, ne bo preživel. "Potencialne možnosti gredo proti fazi zrelosti," meni. Izpostavlja pa tudi dejstvo, da počasi postaja potrošništvo preživljanje prostega časa, ljudje ne gredo v središče kupit potrebščine, pač pa se hodijo v nakupovalna središča zabavat, popit kakšno kavico in nakupovat.
Mestno središče umira
Vsako novo nakupovalno središče pa potegne kupce na obrobje mesta in na račun tega zamira mestno središče, meni Andrej Hrausky iz Društva arhitektov Ljubljana. Prav zato pravi, da bi pri oživljanju središča s smernicami morala poseči urbanistična stroka in politika, ki bi z ugodnejšimi najemninami privabljala trgovce nazaj v središče. "Pri nas pa trgovci odhajajo iz mesta, ker je zemljišče predrago in ni prostora za parkiranje," še dodaja.
