Plačna reforma, ki ji sodniki ostro nasprotujejo, namreč omogoča finančno nagrajevanje sodnikov. V proračunu je za tovrstna stimulativna plačila sodnikov za leti 2008 in 2009 namenjenih tri milijone evrov.
Vodja odbora LDS za pravosodje Aleš Zalar je včeraj opozoril, da je takšno nagrajevanje sodnikov sporno in v neskladju z odločbo ustavnega sodišča (US) iz leta 2006. V njej je zapisano, da bi šlo za kršitev ustave, če bi bili sodniki plačevani izključno ali pretežno na podlagi produktivnosti, saj bi to ustvarilo vtis, da imajo sodnikovi finančni interesi prednost pred interesom pravičnosti. Zalar se tudi ne strinja s prepričanjem vlade, da naj bi tovrstno nagrajevanje zmanjšalo sodne zaostanke, kar so na ministrstvu za pravosodje ocenili kot izražanje dvoma v neodvisnost sodnikov in sodniško službo brez navajanja konkretnih podatkov. Zalarju očitajo, da s svojimi pogledi vnaprej namiguje na koruptivnost sodnikov.
Tudi predsednica Slovenskega sodniškega društva (SSD) Janja Roblek je kritična do tega, da vsa merila za nagrajevanje sodnikov temeljijo na številu rešenih zadev. Povedala je, da je bil po njenem vedenju samo na okrožnem sodišču v Murski Soboti, kjer le dva sodnika nista sklenila pogodbe o povečanem obsegu, odziv sodnikov tako množičen. Večina sodnikov pogodb o povečanem obsegu dela ne namerava podpisati. Tako meni tudi predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, ki takšnemu nagrajevanju sodnikov že ves čas nasprotuje: "Obstaja nevarnost, da bo kakovost sodnega odločanja padla."
Predsednik sodnega sveta Janez Kranjc meni, da so nekateri pomisleki tehtni in dodaja, da ne bi smel denar biti tisto, kar opredeljuje delo v sodstvu. Na ministrstvu za javno upravo so povedali, da minister Gregor Virant še vedno ni dobil odgovora na ponudbo, da bi sodnikom še enkrat pojasnil plačno reformo.
