Znano je, da je Penko v zadevi Orion zaradi pomanjkanja dokazov odstopil od pregona zoper odgovorne. "Nadzor je pokazal napačno delo in državni tožilec je bil opozorjen na možnost, da bi lahko zadevo vodil drugače in so mu bili v zvezi s tem dani ustrezni napotki, ki jih ni upošteval," je svojo odločitev, da predlaga razrešitev, v sporočilu za javnost pojasnila Barbara Brezigar. Penko se z ugotovitvijo strokovnega nadzora ne strinja, pravi namreč, da stoji za svojimi odločitvami.

Orion: Sodba mora biti v skladu z zakonom, ne pa v skladu z ljudskim mnenjem o zadevi (video)

Ob tem še opozarja, da je na primeru Orion delal tri leta, v vseh teh letih se v njegovo delo ni nihče vtikal, primer, kot pravi, tudi nikogar ni zanimal. Šele ko se je odločil, da odstopi od pregona, je bil nad njegovim delom uveden nadzor, šele po nadzoru pa so mu bili glede Oriona dani tudi napotki. Ker je menil, da delo opravlja pravilno, napotkov ni upošteval.

Brezigarjeva v sporočilu za javnost pojasnjuje, da je bilo vrhovno državno tožilstvo z odločitvijo Boštjana Penka, da ne bo upošteval napotkov nadzora, neformalno seznanjeno štiri dni po njegovi odločitvi za odstop od pregona. Da se je odločil pravilno in od pregona odstopil, je po besedah Penka potrdilo tudi sodišče. Če je delal neustrezno, pa Penko pravi, da bi mu lahko primer Orion odvzeli ter ga dodelili drugemu tožilcu, vendar tega niso storili.

Boštjan Penko poudarja tudi, da je na primeru Orion delal popolnoma sam, in dodaja, da bi bilo dobro, če bi se kdo že prej zanimal za primer, pri obsežnem delu pa bi mu lahko kdo pomagal. Zatrjuje tudi, da je delal po svojih najboljših močeh. Glede samega nadzora nad delom v primeru Orion Brezigarjeva še pojasnjuje, da v konkretni situaciji ni šlo za pregled zadeve Orion, pač pa za pregled dela vseh državnih tožilcev v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.

Penko na drugi strani opozarja, da rezultati nadzora ne bi smeli priti v javnost, na to pa Brezigarjeva odgovarja, da rezultate tožilskega dela predstavijo javnosti takrat, kadar ocenijo, da je to treba, saj se vsi postopki vodijo v javnem interesu. "Državni tožilec, ki je v službi države, ne dela v svojem interesu in zato je njegovo delo javno v dobrem in slabem. Ne glede na to pa sporočam, da izsledki opravljenega pregleda niso bili posredovani javnosti," je še zapisala Barbara Brezigar.