Medtem ko je visokorasli študent biologije tarnal, da so javna igrišča za košarko dobila ključavnico, sta se dve veji oblasti ukvarjali s tragedijami, ki so se zgodile med preživljanjem prostega časa mladih. Parlament je razpravljal o morebitni politični odgovornosti ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja, povezani s tragedijo pred diskoteko Global. Na ljubljanskem sodišču pa so izvajali dokaze o kazenski odgovornosti lastnika diskoteke Lipa, pred katero so decembra leta 2005 v množici umrla tri mlada dekleta.
Življenje mladih je že brez tega, da jih ključavnice na javnih košarkarskih igriščih dobesedno iztiskajo bodisi na ulico bodisi v nočne lokale in jim jemljejo življenjski prostor, dovolj zapleteno. Z nočnimi lokali kot redkimi prostorov, kjer se lahko družijo, pa življenje mladih postaja tudi tvegano.
Moč noči
Pomemben del našega družabnega življenja in spletanja različnih socialnih omrežij je tako ali drugače povezan z nočnim časom. Globalizacija, razvoj informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter še zlasti zniževanje cen letalskih prevozov so prispevali svoje: številni mladi so postali tako imenovani »žurerski nomadi«. Nov življenjski slog mladih s seboj ne prinaša zgolj gospodarskega razvoja (na primer v gostinstvu in turizmu), zabave in prijetnega počutja, temveč tudi cel kup težav in tveganj. Število nočnih incidentov, povezanih z alkoholom, se povečuje.
Pogostejše so tudi druge oblike tveganega obnašanja mladih, kot so na primer rizična spolnost, nasilje, razgrajanje, vožnja pod vplivom alkohola in prepovedanih drog, samomori itd. Alkohol, denimo, je v svetu šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost, v Evropi pa celo tretji oziroma prvi med mladimi. Kar 4 odstotke bremena bolezni v svetu lahko pripišemo alkoholu, v Evropi celo 8 odstotkov, kar znese približno 125 milijard evrov oziroma 1,3 odstotka bruto nacionalnega produkta na stari celini.
Raziskave v nekaterih državah so razkrile, da je med obiskovalci diskotek in nočnih klubov bistveno več uporabnikov tako imenovanih »rekreacijskih« drog (zlasti sintetične droge, kot je na primer ekstazi) kot med mladimi, ki ne ponočujejo. Torej se s tem, ko so mladi iztisnjeni s športnih igrišč na druga prizorišča druženja, povečuje tudi tvegano vedenje. Tako po Evropi kot drugod po svetu popiva čedalje več mladih, in čedalje več jih pije z namenom, da bi se napili. Alkohol je tesno povezan z nasiljem in prometno varnostjo. V nekaterih državah se petina vseh nasilnih dejanj in nesreč zgodi v klubih ali njihovi okolici, in v 80 odstotkih primerov je prisoten tudi alkohol.
Opojne substance niso edini vir tveganja. Eno od tveganj predstavlja hrup. Dve tretjini obiskovalcev sta že izkusili težave s sluhom po noči, ki so jo preživeli v hrupnem lokalu. V nekaterih primerih pride do trajne okvare sluha.
Devet mest
V letih 2005–2007 je v devetih evropskih mestih (Atene, Benetke, Berlin, Brno, Dunaj, Liverpool, Lizbona, Ljubljana in Palma de Mallorca) potekala obsežna večplastna raziskava o tveganem obnašanju mladih v nočnem času. Projekt sofinancira evropska komisija, vodi pa ga priznana evropska raziskovalna mreža IREFREA s sedežem v Španiji. V raziskavo je bilo vključenih 1383 mladih iz omenjenih mest, ki so pogosteje prisotni v nočnem življenju. Mladi, stari od 15 do 30 let, so odgovarjali na vprašanja o svojih navadah v nočnem življenju, uporabi javnega prevoza, svojem zdravstvenem počutju, spolnem obnašanju, uporabi alkohola, tobaka in prepovedanih drog ter drugih oblikah tveganega obnašanja.
Mladi, ki so bili vključeni v raziskavo, gredo v povprečju trikrat na mesec v »pub«, bar ali nočni klub. Med običajnim žurerskim vikendom se v povprečju zabavajo eno noč in pol, zunaj pa preživijo približno pet do šest ur (najmanj v Ljubljani – 4,7 ure, in največ v Berlinu – 7,3 ure). V povprečni žurerski noči obiščejo dva do tri različne lokale. Bolj kot je njihova zabava povezana z nočnim življenjem, več vikendov, dni ali ur preživijo v nočnih lokalih. Razlogi, zakaj mladi izbirajo določene lokale, so zelo raznoliki, med njimi pa zagotovo izstopajo tip glasbe, ki jo v lokalu vrtijo (93,1 odstotka), to, da lokal obiskujejo njihovi prijatelji (88,6 odstotka), in varnost (73,5 odstotka).
Zanimivo je, da so poceni alkoholne pijače razlog za obisk lokala pri 54,4 odstotka anketiranih mladih. Približno polovica (47,7 odstotka) jih je napovedala, da se njihove žurerske navade v prihodnjih dveh letih ne bodo v ničemer spremenile, kar četrtina (25,1 odstotka) pa jih bo takrat celo bolj vključena v nočno dogajanje. Še bolj zbuja skrb podatek, da jih kar 55,5 odstotka napoveduje večjo vpetost v nočno življenje čez pet let.
Prijateljstvo je seveda zelo pomemben dejavnik, ki nočnemu življenju mladih daje poseben pomen. Skozi zabavo se ustvarjajo nova poznanstva in stiki ter krepijo obstoječe prijateljske vezi. Večina mladih sicer pripada ustaljenim žurerskim skupinam, ki jih v povprečju sestavlja od pet do šest posameznikov. Več kot dve tretjini (70,9 odstotka) anketiranih gre praviloma ven in noč preživi z isto skupino prijateljev. Zanimivo je, da relativno pogosto hodijo ven z različnimi skupinami prijateljev, v povprečju pa imajo tudi do tri takšne skupine. Velika večina (79 odstotkov) jih ima sicer tesne prijatelje med posamezniki, s katerimi ponoči ne hodijo ven.
Tvegana alkohol in tobak
Raziskava je bila v pomembnem deležu usmerjena v preiskovanje uporabe alkohola in drugih drog med mladimi, ki se pogosteje zabavajo v nočnem času. Alkohol se enako kot pri drugih sorodnih raziskavah tudi v tej pojavlja kot prva droga, s katero se srečajo mladi. V povprečju začnejo piti alkoholne pijače pri 14 letih in pol, nekaj kasneje poskusijo tobak, prepovedane droge pa praviloma v času srednjega šolanja. Povprečna starost pri kanabisu (marihuani ali hašišu) je nekaj manj kot 16 let, pri heroinu in LSD od 17 do 18 let, pri »ekstaziju«, amfetaminu in kokainu od 18 do 19 let, pri GHB približno 20 let itd.
Abstinentov oziroma takšnih, ki posamezne droge niso nikoli poskusili, je zlasti malo pri alkoholu (le 5,5 odstotka), tobaku (17,5 odstotka) in kanabisu (30 odstotkov). Pri drugih drogah je abstinentov občutno več: več kot 70 odstotkov jih ni nikoli seglo po kokainu in ekstaziju, pri LSD in amfetaminu je takih več kot 80 odstotkov, pri opiatih in GHB pa več kot 90 odstotkov.
Pri alkoholu je največ (34,9 odstotka) takih, ki ga uživajo dvakrat do štirikrat na teden, 21,3 odstotka pa najmanj enkrat na teden. Med mladimi obiskovalci nočnih lokalov je rednih uživalcev tobačnih izdelkov, torej kadilcev, ki kadijo vsaj pet ali več dni na teden, skoraj polovica (47,9 odstotka).
Raziskava, izvedena v devetih evropskih mestih, ugotavlja, da je bilo v zadnjem mesecu kar 34,1 odstotka anketiranih opitih več kot dvakrat, nikoli pa se jih ni opilo 31,5 odstotka. Dejstvo je (kar kažejo tudi rezultati te raziskave), da pomeni pogostejše nočno žuriranje tudi večje tveganje za opitost, pri čemer so k temu najbolj nagnjeni fantje v starostni skupini od 19 do 24 let.
Kajenje cigaret je bolj prisotno med dekleti, zlasti v starostni skupini pod 18 let. Vsekakor je večja prisotnost v nočnem življenju povezana tudi s pogostejšo uporabo tobaka med mladostniki, tako kot pri alkoholu.
Tvegana droga
Med anketiranimi mladimi je kar 23,1 odstotka dokaj rednih uporabnikov kanabisa (marihuane ali hašiša), ki to drogo uživajo najmanj enkrat na teden, 17,4 odstotka jih kanabis uživa občasno, 15,2 odstotka jih je z njim zgolj eksperimentiralo (enkrat ali dvakrat v življenju), 30 odstotkov pa jih nikoli ni poseglo po tej drogi. 14,3 odstotka je bivših uporabnikov kanabisa.
Uporabniki drugih drog med anketiranci niso tako zelo pogosti kot uporabniki »trave«, predvsem je med njimi manj rednih (tedenskih) uporabnikov: 13,6 odstotka je rednih uporabnikov kokaina, 11,3 odstotka jih redno posega po ekstaziju itd. Tudi pri uporabi prepovedanih drog sta pogostost nočnih aktivnosti in pogostost uporabe drog med seboj premosorazmerno povezana. Pri teh drogah so relativno enakomerno udeležene vse starostne skupine mladih (pri kanabisu je delež visok tudi v skupini do 18 let!), prevladujejo pa predvsem fantje. Med mladimi je v nočnem življenju vse bolj prisotna tudi hkratna uporaba več drog (zlasti alkohola v kombinaciji z najpogosteje uporabljanimi prepovedanimi drogami, kot so kanabis, kokain in ekstazi). Tveganje za takšno početje se povečuje s pogostostjo žuriranja in pogostejšo opitostjo. Med najbolj rizičnimi mladostniki je več fantov kot deklet, zlasti v starostni skupini od 22 do 30 let.
Tvegani seks
Poseben problem v nočnem življenju predstavlja tudi rizična spolnost, ki je zelo pogosto povezana z uporabo alkohola in drugih drog. V raziskavi je sodelovalo 87,1 odstotka heteroseksualno, 6,8 odstotka biseksualno in 5,9 odstotka homoseksualno usmerjenih mladih. Med vsemi jih je kar 90,7 odstotka že imelo spolne odnose, povprečna starost pri prvem seksu pa je 16,3 leta. Približno četrtina (23,8 odstotka) se jih je že testirala za spolno prenosljive bolezni. V zadnjem letu je le 36,5 odstotka anketiranih mladih pri seksu vedno uporabljalo kondom, nikoli pa kar 20,3 odstotka. Vsaj eno izmed oblik kontracepcije je pri vsakem seksu uporabilo 60,8 odstotka mladih, drugi so bili vsaj enkrat brez kakršnekoli zaščite, 10,2 odstotka celo vsakič.
Pod vplivom alkohola je že imelo spolni odnos kar 62,4 odstotka mladih, ki so sodelovali v raziskavi, pod vplivom prepovedanih drog pa 33,8 odstotka. Podatki kažejo, da imajo fantje večkrat spolni odnos pod vplivom alkohola in prepovedanih drog kot dekleta.
Povezava med uporabo alkohola in prepovedanih drog ter odločitvijo za spolne odnose je precej močna, zlasti pri dekletih. Pri tistih mladih, ki so začeli uživati alkohol pred 16. letom starosti, je kar 3,5-krat bolj verjetno, da bodo imeli pred 16. letom tudi prve spolne odnose. Verjetnost spolnih odnosov do 16. leta se pri uporabi kanabisa poveča za 1,5-krat, pri kokainu za 5,7-krat in pri ekstaziju celo za 9,3-krat.
Med razlogi za nezaščiten spolni odnos (brez kondoma), ki jih mladi najpogosteje navajajo, so zlasti spolni odnos s stalnim partnerjem (48 odstotkov), spolni odnos z zaupanja vrednim partnerjem (34,7 odstotka), zavestna odločitev za neuporabo kondoma (17,9 odstotka) itd. Precej mladih (12,2 odstotka) kasneje obžaluje spolni odnos, če je do njega prišlo pod vplivom alkohola ali drugih drog, pri čemer je večja tudi verjetnost za pogostejšo menjavo partnerjev, kar poveča tveganje za nezaželene posledice (na primer spolno prenosljive bolezni). Pri uporabnikih kokaina in ekstazija se v bistveno večji meri pojavlja tudi menjava droge za seks.
Tvegana vožnja
Kakovost in možnosti varnega prevoza sta pomembna dejavnika varnosti ponoči. Uporaba osebnih vozil, vozni redi in cene javnega prevoza, vožnja pod vplivom alkohola idr. so teme, ki jih moramo upoštevati, če želimo zmanjšati tveganja mladih v nočnem času. Ko gredo mladi zvečer ven, večinoma uporabljajo osebna vozila (avto ali motor – 37,1 odstotka) in javni prevoz (avtobus, vlak, podzemna železnica ali tramvaj). S taksijem jih do nočnega lokala pride 18,3 odstotka. V nasprotni smeri (ob koncu žuriranja) jih še vedno največ uporablja osebna vozila (35,5 odstotka), 32,9 odstotka taksi in 19,8 odstotka javni prevoz. Javnega prevoza za pot domov največkrat ne uporabljajo zato, ker se raje peljejo s svojim ali prijateljevim avtom (takšnih je 41 odstotkov), ker ponoči ni na voljo javnega prevoza (23,7 odstotka), precej pa jih prevoza ne potrebuje, ker živijo v bližini in gredo lahko peš. Večina mladih, ki so sodelovali v raziskavi, se hodi zabavat tudi v druge kraje ali mesta (21,6 odstotka najmanj enkrat na mesec, 37,3 odstotka pa redkeje). Več kot tretjina (36,9 odstotka) anketiranih mladih se je vsaj enkrat v zadnjem mesecu peljala v avtomobilu ali na motorju, ki ga je vozila oseba pod vplivom alkohola ali drugih drog. Precej (17,4 odstotka) jih je že vozilo avto ali motor pod vplivom alkohola, 12,4 odstotka pa celo pod vplivom prepovedanih drog, pri čemer zelo izstopajo fantje.
Tvegano nasilje
Žal je v nočnem življenju vse bolj prisotno tudi nasilje. Kar 19,6 odstotka anketiranih mladih je bilo v zadnjem letu udeleženih v raznih fizičnih obračunih v nočnih lokalih, 10,1 odstotka pa jih je v istem obdobju v lokalih izkusilo celo grožnje ali poškodbe, povzročene z orožjem (strelnim ali hladnim). V nasilje so bistveno bolj pogosto vpleteni fantje kot dekleta. Verjetnost za vpletenost v nasilje se zelo poveča v primeru opitosti ali uporabe prepovedanih drog.
V nočnem življenju pa so pogoste tudi druge oblike tveganega obnašanja. Kar 39,6 odstotka anketirancev je že vozilo brez vozniškega dovoljenja (večinoma fantje), 30,4 odstotka jih je namerno uničevalo tujo lastnino (pretežno fantje), v trgovinah jih je kradlo 38,9 odstotka, 10,5 odstotka jih je bilo ali so še člani različnih tolp.
Vzroki tveganja
Avtorji raziskave ob tem opozarjajo na paradoks. Četudi pripadniki mlade generacije vrednoto zdravja postavljajo izjemno visoko, se obnašajo drugače. Kaj so resnični vzroki za tvegano vedenje, se sprašuje vodja raziskave Amador Calafat s sodelavci. Čeprav bo to vprašanje številne raziskovalce zaposlovalo še v prihodnjih letih ali desetletjih, je omenjena ekipa strokovnjakov že zbrala tudi precej primerov dobre prakse iz vsega sveta, ki prinašajo spodbudne rezultate. Posamezni primeri so bili predstavljeni na mednarodni konferenci o nočnem življenju decembra lani v Coimbri na Portugalskem. Večina uspešnih akcij je usmerjena v zviševanje varnostnih in zdravstvenih standardov v nočnih klubih in diskotekah, ki tako ali drugače zmanjšujejo škodo, nastalo zaradi tveganega obnašanja mladih v nočnem življenju. Mnoge evalvacije, analize in študije kažejo na izboljšanje stanja in večjo ozaveščenost mladih v odnosu do lastnega zdravja in varnosti ter tudi večjo ozaveščenost predstavnikov industrije zabave glede dobrega splošnega počutja obiskovalcev nočnega življenja.
Strokovnjaki ugotavljajo, da so nočni lokali, ki so zaradi incidentov na slabem glasu, pogosto prisiljeni zapreti svoja vrata (zadnji znani primer pri nas je diskoteka Global v središču Ljubljane). Tudi če jim uspe pod novim imenom in z drugačno vsebino odpreti lokal na isti lokaciji, imajo pretekli dogodki še vedno močan vpliv na morebitne obiskovalce, ki zato raje hodijo drugam. Lekcija, ki se je morajo naučiti upravljalci nočnih lokalov, je zato na dlani: če je zaradi incidentov ogrožena varnost obiskovalcev, je tudi lastnik izpostavljen ekonomskemu tveganju, da bo izgubil posel.
Calafat s sodelavci priporoča, naj državne in lokalne oblasti bistveno več pozornosti namenijo doslednejšemu izvajanju strategij in zakonodaje s področja preprečevanja tveganega obnašanja mladih, zviševanju varnostnih in zdravstvenih standardov v nočnem življenju ter ozaveščanju lastnikov diskotek in nočnih lokalov kakor tudi medijev o njihovem deležu odgovornosti za dobro počutje in zdrav življenjski slog mladih.
Pogosto so uspešni tudi programi načrtnega usposabljanja osebja nočnih klubov in diskotek za ukrepanje v nujnih primerih (zlasti preprečevanje različnih incidentov, prepoznavanje mladoletnikov in opitih posameznikov v povezavi s prepovedjo točenja alkohola mlajšim od 18 let itd.). V preventivne aktivnosti bi bilo po mnenju strokovnjakov treba v večjem obsegu vključiti pomembne akterje na lokalni in regijski ravni ter tudi mlade, zlasti tiste, ki so pogosteje prisotni v nočnem življenju. Njihove izkušnje in poznavanje problemov iz vsakodnevne prakse so namreč zelo dragoceni in lahko pripomorejo k lažjemu razumevanju dejanskega dogajanja ter pripravi učinkovitih ukrepov za zmanjšanje vseh omenjenih problemov.
