V Bruslju zagotavljajo, da strožja okoljska merila ne bodo ogrozila konkurenčnosti evropskega gospodarstva, bodo pa državljane EU stale v povprečju tri evre na teden. Okoljske organizacije so paket sicer pozdravile, a hkrati opozorile, da je premalo strog, in zahtevajo 30-odstotno zmanjšanje izpustov.
Sloveniji štiri odstotke več izpustov
Hrbtenica podnebno-energetskega paketa evropske komisije je reorganizacija trgovanja z izpusti toplogrednih plinov (ETS), saj po novem države ne bodo več delile brezplačnih emisijskih kuponov, ampak jih bo industrija morala kupovati na dražbah. Prvi naj bi kupone začel kupovati energetski sektor, zaradi česar naj bi se po napovedih strokovnjakov cene elektrike zvišale za od 10 do 15 odstotkov. Do leta 2020 naj bi vse kupone razdeljevali z dražbami, s čimer bi dobili 50 milijard evrov.
Drug pomemben ukrep je znižanje izpustov toplogrednih plinov tudi za tiste sektorje, ki niso zajeti v trgovini s kuponi. Tako bo na ravni Unije potrebno desetodstotno znižanje izpustov v prometu, kmetijstvu, gradbeništvu, komunali in tudi v gospodinjstvih.
Na ravni držav so obveznosti zelo različne, odvisno od razvitosti posamezne članice. Slovenija ima tako pravico do leta 2020 tovrstne izpuste celo povečati za 4 odstotke. Kljub vsemu bo Slovenija morala poskrbeti za ustrezne ukrepe na tem področju, saj bi se drugače naši izpusti povečali za 10 do 15 odstotkov.
Trajnost pri biogorivih
S povečanjem deleža obnovljivih virov energije skuša EU doseči manjšo odvisnost od uvoza in hkrati zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Tudi tu imajo posamezne članice različno postavljene cilje, Slovenija pa mora sedanji 16-odstotni delež obnovljivih virov energije do leta 2020 zvišati na 25 odstotkov.
Države morajo v prihodnjih treh letih pripraviti nacionalne akcijske načrte višanja obnovljive energije v prometu, pri proizvodnji elektrike ter pri ogrevanju in hlajenju. Ena od možnosti je tudi usmerjanje naložb v druge države, kjer je mogoče ceneje in učinkoviteje doseči zastavljene cilje.
Pomembno vlogo pri obnovljivih virih energije ima uvajanje biogoriv. Njihov delež naj bi leta 2020 znašal deset odstotkov porabe. Pri tem predlog poudarja trajnostne vidike pridobivanja, kar pomeni, da v kvoto 10 odstotkov ne bodo štela proizvodnja biogoriv, ki uničuje biotsko raznovrstnost. Evropska komisija hkrati obljublja, da bodo ustanovili posebno nadzorno telo, ki bo preverjalo, ali proizvodnja biogoriv in uporaba biomase vpliva na rast cene osnovnih živil.
Možnosti tudi za premog
Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida je četrti ukrep, ki ga evropska komisija predlaga za ublažitev podnebnih sprememb. Z njim bi omogočili nadaljnjo izkoriščanje fosilnih goriv, predvsem premoga in plina.
To pa je hkrati tudi ena bolj kritiziranih rešitev, saj naravovarstveniki menijo, da gre za nedodelano, drago in nevarno tehnologijo, ki jo promovirajo samo kot izgovor za nadaljevanje gradnje termoelektrarn.
