Nizozemska strožja od Slovenije

"Naš cilj je, da bi pred koncem našega predsedovanja ves Zahodni Balkan opremili s pogodbami, ki bi utrli pot evropski prihodnosti vseh držav tega območja," je povedal minister Rupel, predsedujoči zunanjim ministrom EU, ob koncu današnjega obiska na Nizozemskem, ki je bil osredotočen predvsem na Srbijo in Kosovo.

"S tem želimo oživiti solunsko strategijo, s katero je EU leta 2003 sklenila, da zagotovi vsem državam Zahodnega Balkana evropsko prihodnost in torej članstvo v EU, kadar bodo za to izpolnjevale pogoje," je poudaril po obisku, ki poteka v pričakovanju srbskih predsedniških volitev in zasedanja zunanjih ministrov EU, ključnega za odnose EU s Srbijo.

"Logično je, da imajo naši nizozemski prijatelji strožje stališče kot Slovenija, kar zadeva napredovanje Srbije" na poti v EU, je dejal Rupel o nizozemskem vztrajanju, da je za podpis potrebno celovito sodelovanje Beograda s Haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in da je "najboljši dokaz za to Mladić v Haagu". Vendarle je še nekaj časa do konca meseca, je menil Rupel.

Za spoznanje napredovali

"Veliko je zdaj na strani Srbije, ki lahko spremeni rezultat iz črnega na belo, veliko je še mogoče storiti," je ocenil in dodal, da "je nekaj zadržkov v zvezi z izjavami, ki jih je izrekel predsednik srbske vlade (Vojislav) Koštunica". Ta je nedavno dejal, da mora EU izbrati med napotitvijo civilne misije na Kosovo in podpisom sporazuma s Srbijo.

"Tako da je še marsikaj odprto in jaz seveda upam na najboljše, pri čemer moramo biti biti previdni in spoštovati voljo vseh članic, tu ni nobenega drugega izhoda, kot se pogovarjati, prepričevati, poskušati biti konstruktivni," je poudaril minister Rupel. Uporabil sem precej svojih prepričevalnih sposobnosti, da bi prišli naprej in "za spoznanje smo prišli naprej", je ocenil minister. "Vendar moramo vedeti, da je sistem zapleten in da igra posebno vlogo pri tem tudi (nizozemski) parlament," je dodal.

Nizozemski opozicijski poslanec iz vrst liberalcev Han ten Broeke je sicer danes v izjavi za slovenske medije v Haagu pred srečanjem poslancev z ministrom Ruplom jasno zavzel stališče do tega vprašanja. "Upam, da bo minister Rupel razumel, da je za nas izjemno pomembno, da Srbija izpolni pogoje" sodelovanja s haaškim sodiščem pri iskanju Ratka Mladića, je dejal.

"Mladića moramo videti v Haagu, v zaporu. To je prva stvar, ki mora biti rešena," je bil jasen poslanec. V nasprotnem primeru "zelo nasprotujem podpisu sporazuma (o stabilizaciji in pridruževanju) s Srbijo", je poudaril.

Mladić odpira pot za dogovor o Kosovu

Izpolnitev tega pogoja po njegovih besedah tudi odpira pot za dogovor o Kosovu. "Upamo na dogovor marca," je ocenil in dodal, da bo ta verjetno v skladu z Ahtisaarijevim načrtom, ki predvideva nadzorovano neodvisnost Kosova. "Vse poti vodijo k Ahtisaariju," je poudaril. Poslanec pričakuje, da bo vprašanje Kosova rešeno med slovenskim predsedovanjem.

Pri urejanju kosovskega vprašanja je po poslančevih besedah bistveno, da EU deluje enotno, za kar bosta "pritisnili" tako nizozemska kot slovenska vlada. "Nizozemska pri tem vprašanju ne bo težavna, nekaj drugih držav je, pravzaprav tri druge države, ki imajo probleme z neodvisnostjo Kosova," je pojasnil nizozemski poslanec.

Minister Rupel je danes z nizozemskim kolegom govoril tudi o oblikovanju posebne delovne skupine za Srbijo, ki naj bi spremljala približevanje Srbije EU. Skupina, ki jo bo vodila predsedujoča Slovenija in naj bi bila po besedah ministra oblikovana "v kratkem", naj bi bila zagotovilo, da bo Srbija dejansko sodelovala s Haagom in bi lahko pomagala k soglasju v EU glede tega vprašanja.

Člani skupine bodo tudi Francija kot naslednja predsedujoča, predstavniki Evropske komisije in generalnega sekretariata Sveta EU, želimo pa si tudi sodelovanja s strani držav, ki imajo največ znanja, ekspertize glede Balkana, je pojasnil minister. "Mislimo tudi na Nizozemsko in še državo ali dve, ki naj bi se ji pridružili," je povedal.

Delovna skupina na pomoč Srbiji

Ta skupina naj bi pomagala Srbiji pri izpolnjevanju standardov, zahtev EU in pri hitrejšem vzpenjanju Srbije na poti v EU, je razložil in dodal, da je to podobna ideja kot v primeru Hrvaške pred nekaj časa. Skupina bo "oblikovana v kratkem", najprej se bo sestajala na nižjih ravneh, ko bo potrebno, pa tudi na ministrski ravni, je pojasnil.

Slovenski minister je danes tudi obudil spomin na leto 1991, ko je prvič prišel v Haag na konferenco o nekdanji Jugoslaviji. Takrat je Nizozemska predsedovala EU in minister se je spomnil podpore, ki jo je Slovenija uživala pri nizozemskem predsedstvu in tedaj predsedujočem ministru Hansu Van den Broeku. "Takrat je izbruhnila jugoslovanska kriza in sedaj je napočil čas, da to krizo tudi privedemo do konca," je poudaril Rupel.

Minister, ki se je danes v Haagu že srečal s člani odborov za evropske in zunanje zadeve spodnjega doma nizozemskega parlamenta, novim glavnim haaškim tožilcev Sergeem Brammertzem in s kolegom Verhagenom, je na koncu skupaj z nizozemskim kolegom obiskal še predsednika nizozemske vlade Jana Petra Balkenendeja, so sporočili v zunanjem ministrstvu.