Na zunanjem ministrstvu napovedujejo, da bo Slovenija v pogovorih s srbsko stranjo potrdila interes za nadaljnjo krepitev dvostranskih odnosov. Slovenska stališča glede Srbije in Zahodnega Balkana temeljijo na sklepih Evropskega sveta v Solunu z junija 2003, ko je EU sklenila vsem državam Zahodnega Balkana zagotoviti evropsko prihodnost, poudarjajo.

Kot pravijo na MZZ, je za Srbijo in za stabilnost celotnega območja pomembno, da Srbija v najkrajšem možnem času zagotovi takšno raven sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki bi omogočila podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju.

Beograd pričakuje, da bo sporazum, ki je prvi in nujni formalni korak k članstvu v EU, podpisan na prvem letošnjem zasedanju zunanjih ministrov EU 28. januarja. Srbija je poleg BiH še edina država Zahodnega Balkana, ki z EU ni podpisala sklenila tega sporazuma, in sicer zaradi še vedno neizpolnjene zahteve po "popolnem sodelovanju" s haaškim sodiščem.

Jeremića bo sprejel tudi predsednik republike Danilo Türk.