Javnomnenjske raziskave namreč kakšnega trenda rasti priljubljenosti LDS ne kažejo. Sama kot razlog za to navaja, da izgubljenega zaupanja ni lahko povrniti, in napoveduje, da bo tekla na dolge proge.

Na čelu LDS ste pol leta. Kaj vam je v tem času uspelo narediti?

V stranko sta se vrnili enotnost in pripadnost, med člani vejeta splošno zadovoljstvo ter želja po delu in uspehih. V LDS se je vrnila notranja demokracija, dialog. Druga pomembna stvar, ki smo jo naredili, je, da smo plačali stare račune, ki so bremenili zlasti naše lokalne odbore. Predvsem pa smo se ponovno vrnili na politično prizorišče. V politiki nas jemljejo kot resno politično stranko in nas ne sprašujejo več samo o tem, kdo in kam je šel iz LDS, kaj se bo zgodilo z nami, ampak nas sprašujejo o relevantnih političnih vprašanjih, o naših strategijah, o našem mnenju.

Ste prva predsednica parlamentarne stranke v Sloveniji. Kje vidite prednosti ženske na tem položaju, kje pomanjkljivosti?

Ponosna sem na to, da sem prva predsednica resne parlamentarne stranke v Sloveniji. V poklicu mi zaradi tega, ker sem ženska, ni bilo nič težje kot moškim kolegom, in lahko rečem, da mi tudi v politiki ni. Prednosti in slabosti namreč ne označujem po spolu. Prednosti so vedno, če znaš dobro in trdo delati, če si dobro organiziran, strokoven. Ljudje s temi lastnosti so uspešni v vseh poklicih ne glede na to, ali so moški ali ženske.

Ali ste kot ženska vendarle bolj nežen politični nasprotnik? Vaš predhodnik Jelko Kacin je bil bolj oster, kot ste vi.

Nežnost predvsem ni slabost, ampak je prednost. Zagotovo pa ima vsak človek svoj način delovanja. Ali je bil on bolj oster ali sem jaz bolj nežna, ni tako pomembno kot to, kakšna je politika, ki jo vodi LDS. Zagotovo smo stranka, ki je resen kritik dela te vlade. Če to povem nežno ali ostro, pa na vsebino verjetno nima večjega vpliva.

Torej imate nežno ostrino?

Če je to vaš zaključek, sem zadovoljna.

Decembra ste kar veliko potovali po Sloveniji. Ali že začenjate predvolilno turnejo?

Že ko sem bila kandidatka za predsednico LDS, sem se zavedala, kako pomemben je dialog z vsemi člani, predvsem z lokalnimi odbori stranke. Tega je po moji oceni precej primanjkovalo prejšnjim voditeljem stranke. Zato sem že pred kongresom obiskala vse pokrajinske odbore LDS. Ponovne obiske sem začela že julija in jih pospešila jeseni, ker je prav, da me moji ljudje vidijo, da vprašajo, kar jih zanima, in da iz mojih ust slišijo, kaj se dogaja v stranki in kaj želim z njo doseči. Zato ne morem reči, da je to predvolilna kampanja; to je moj način dela.

Ali je vaš način dela tudi lobiranje za vsako ceno? Za predsednika državnega sveta je bil izvoljen Blaž Kavčič; za to, da je postal predsednik, je morala LDS pristati na sekretarja iz SLS Marjana Maučeca, ki mu celo v lastni stranki ne pripisujejo sposobnosti za to mesto.

To, da smo dobili predsednika državnega sveta, ni posledica nekih ozkih dogovarjanj, temveč širšega dobrega dela LDS. Kot domnevno šibka stranka, ki jo je marsikdo že odpisal, je LDS zaradi dobrega dela in dobrih kandidatov na volitvah v državni svet prepričala tako veliko število elektorjev, da smo med predstavniki lokalnih interesov dobili šest državnih svetnikov. To pomeni, da je šestim našim kandidatom - tudi Blažu Kavčiču - uspelo prepričati elektorje iz drugih strank.

Torej dogovora med vami in vodstvom SLS, kdo bo na katerem mestu, ni bilo?

Jaz se pogovarjam z vsemi strankami. O sekretarju se nisem pogovarjala z nikomer. Koga bo izbral za sekretarja, je stvar predsednika državnega sveta. V to odločitev se nisem vtikala.

Dejali ste, da LDS spet postaja relevantna stranka. Pa vendar se vam rating ne dviguje, ostajate pri šestih do osmih odstotkih. Kje vidite vzroke za to?

Ne moremo zanikati, da smo v LDS imeli notranje težave. Bilo je obdobje, ko se je govorilo samo, kdo bo šel, kam bo šel, kaj bo s stranko. Ampak ob vseh mukah in težavah smo dobili novo vodstvo, nov zagon, odhodi so se ustavili, pospešeno pridobivamo nove člane. Obdržali smo tako rekoč celotno strankino mrežo. Še vedno imamo mrežo 220 lokalnih odborov po vsej Sloveniji, ki še naprej normalno delujejo. Vsa leta, tudi po porazu na volitvah, ko se stranka ni znala prav odločiti, kdo in kako jo bo vodil, je podpora vztrajno padala. Tako kot je dolgo trajalo, da smo izgubili zaupanje volilcev, bo trajalo kar nekaj časa, da ga pridobimo nazaj. Vem, da se bo, če bomo delali tako, kot smo zastavili, to prej ali slej začelo poznati tudi na rezultatih. Jaz tečem na dolge proge.

Toda ostali so vam manj prepoznavni člani.

Odkar vodim stranko, se v LDS angažirajo novi ljudje. Za zagovornike naših vsebin smo pridobili Matjaža Gantarja, Boštjana Horvata, Toneta Turnška, Petra Graška, dr. Draška Veselinoviča. Strankine odbore vodijo tudi dr. Lucija Čok, Aleksander Merlo, Darko Brlek, podpredsednik stranke je postal dr. Slavko Ziherl. To je zvezdniška ekipa in ne neznana imena.

Izpostavljate nekatera imena - Veselinoviča, Gantarja... Toda z njimi LDS dobiva drugačen pridih, pridih stranke, ki je bolj povezana s kapitalom.

Če vpliv kapitala pomeni to, da so z nami pripravljeni sodelovati in nam svetovati uspešni ljudje iz gospodarstva, sem na to kvečjemu ponosna. Kapital pa stranke ne more zgraditi, prav tako ti ne more kupiti volilcev. Te ti bo pridobila samo lastna identiteta, delo in ljudje, s katerimi delaš. Če bi bila LDS res stranka kapitala, se ne bi vsak mesec trudili, da plačamo kredit, ki smo ga najeli, ampak bi vse finančne tegobe izginile. Pa ni tako.

Pravite, da kapital ne more kupiti volitev. Najbrž pa neki vpliv - konec koncev na različne institucije, tudi na medije - kapital ima. Mislite, da na dolgi rok kapital vendarle ne more vplivati na vzpon stranke?

Gotovo imata kapital in lastništvo določene vplive v gospodarstvu, tudi v medijih. Vendar tega kapitalskega vpliva ta stranka nima. Ali imate kaj konkretnega v mislih?

Premier Janez Janša kaže tabele, po katerih je tudi naš medij v rokah LDS.

V rokah nimamo vašega medija, kakor tudi ne nobenega drugega. Način premierjevega nastopa v državnem zboru z demonstracijo teh diagramčkov je z vidika voditelja resne evropske države sporen. Po drugi strani pa je edina domnevna povezava, iz katere izhaja njegova teza o našem vplivu na medije, dejstvo, da je predsednik uprave DZS Bojan Petan član LDS. Član je že dolga leta, res pa je tudi, da že dolga leta ni aktiven in v stranki nima nobene vodilne funkcije oziroma sploh nima nobene funkcije. Sama ga osebno še niti srečala nisem.

Zadnja stvar, ki bi si jo želela, je, da poskušam kreirati politiko svoje stranke s pritiski na medije. Če želim stranko profilirati in ji zagotoviti dolgoročno podporo, bo to mogoče samo z dobrim delom. In le tako boste novinarji v nas prepoznali kredibilen politični dejavnik.

Vztrajno trdite, da se LDS ni razbila, ampak so nekateri odšli...

Res me razjezi, ko preberem, da je LDS razpadla. Ni razpadla! Odšlo je nekaj prepoznavnih obrazov, toda članstvo se ni zmanjšalo in strankina struktura je ostala nedotaknjena. Ljudi, ki so odšli, so nadomestili novi.

Vendar pa je teža ljudi nedvomno različna.

Ni pošteno niti korektno trditi, da so zgolj tisti ljudje, ki so odšli, naredili to stranko uspešno. V stranki so ostali tisti, ki so bili v njej od začetka. So duša in srce LDS in so trdo garali, da so pozicionirali marsikoga od tistih, ki jih ni več. Med vsega enajstimi poslanci, ki so bili na funkcijo izvoljeni v vseh štirih mandatih, jih je kar pet iz LDS in vsi so pri nas tudi ostali. To so Anton Anderlič, Geza Džuban, Miran Jerič, Rudi Moge in Jožef Školč.

Ostali so vam plakaterji, bi najbrž dejal Gregor Golobič.

Ne veste, kako mu zamerijo te "plakaterje". Ker je imel tak odnos do terena, verjemite, ne bo mogel prevzeti nobenega našega lokalnega odbora. Sicer pa na primer za zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki je vstopil v stranko sočasno z mojim nastopom, ali pa dr. Darka Štrajna, predsednika Liberalne akademije, ne bi ravno mogli reči, da nimata teže… In takšnih s težo je v naši stranki veliko.

Kakšen pa je vaš odnos z Gregorjem Golobičem?

Imava korekten odnos. Nikoli nisem bila v sporu s komerkoli iz stranke Zares, zato se lahko pogovarjam z njimi. Kadar se z Golobičem srečava, se pogovoriva, sicer pa se slišiva, kadar je treba izmenjati kakšna stališča.

Najbrž pa zamera med LDS in Zares ostaja in jo je težko preseči.

Seveda jo je težko preseči. Morate tudi razumeti ljudi v LDS: dali so vse svoje sposobnosti za ljudi, ki so takoj, ko je zaškripalo, odšli drugam. Stranke ne moreš zamenjati kar tako, ker ti v danem trenutku ne daje priložnosti biti uspešen. Menim, da si v neki stranki zato, ker se strinjaš z njenimi vrednotami, z njeno zgodovino, s tem, kar želi doseči. Poleg tega marsikdo meni, da ni bilo moralno, da so tisti, ki so bili izvoljeni na naših listah, to mirno pozabili in svoje mandate odnesli s seboj. Njihova izvolitev je bila tudi uspeh LDS, ne samo njih samih.

LDS se je obdržala na političnem prizorišču, ko govorite o negativnih predznakih, ki jih je imela stranka v "starih" časih, pa kažete na tiste, ki so odšli (predvsem) k Zares. Kdo je pravzaprav tista stara LDS?

Ravno obratno je. Zdi se, kot da so bivši člani LDS z odhodom v Zares pa tudi SD želeli odnesti zgodbo o uspehu s seboj, nam pa pustiti vse probleme. Vendar jim to ni uspelo. Zagotovo je bilo z LDS v preteklih mandatih tudi marsikaj narobe, bili so problemi, napačni pristopi, in ljudje leta 2004 niso več zaupali liberalni demokraciji. Ampak to je stvar preteklosti.

Probleme, ki so bili, torej priznavam, na zgodovino uspehov pa sem ponosna. Vendar danes gradimo na prihodnosti, na novih usmeritvah in na novih ljudeh. Daleč od tega, da bi rekli: vse slabo je šlo ven, vse dobro je ostalo tukaj. Seveda pa ni prav, da bi nekateri radi videli, da bi obveljalo, da so tisti, ki so odšli, vse dobro odnesli s seboj, pri nas pa je ostalo samo slabo.

Danes ste stranka šestih, sedmih, osmih odstotkov. Kdaj računate, da bi LDS postala najmočnejša stranka?

Vidim, da je postalo izjemno popularno napovedovati mandatarstvo, odstotke itd. V LDS delamo na dolgi rok. Zato se ne zatekam k napovedovanju niti odstotkov niti roka, v katerem hočem nekaj doseči. Delam maksimalno dobro, kar lahko. In upam, da bomo na tak način v čim krajšem času prišli do dobrega položaja v političnem prostoru. Ali bo za to potrebno eno ali pet let, bomo videli.

Torej od vas ni pričakovati kakšnih napovedi, da bi na primer odstopili, če na volitvah ne bi dosegli določenega odstotka glasov?

Takšnih napovedi ne nameravam dajati. Če pa na naslednjih volitvah rezultat ne bo zadovoljiv, sem dovolj samokritična, da vem, kaj je treba narediti.

Na volitvah letošnjo jesen se napoveduje nekakšna polarizacija, volitve za Janšo in proti Janši. V tem primeru bodo volilci najbrž v veliki meri volili najmočnejšo opozicijsko stranko SD in najmočnejšo koalicijsko stranko SDS. Ali grozi manjšim strankam na teh volitvah velik poraz?

SD ni edina resna alternativa SDS. Trenutno ima pač najboljši rezultat. Do volitev pa je še deset mesecev. To je dovolj časa, da druge parlamentarne stranke pokažejo vse svoje adute in sposobnosti. Res se zdi, kot da se polarizacija v Sloveniji izjemno krepi. Po mojem mnenju to ni dobro. Pomembno je, da imajo ljudje izbiro, to so pokazale že predsedniške volitve.

Mislite, da bi bil Borut Pahor dober premier?

Kakšen premier bi bil, bi bilo v veliki meri odvisno od tega, kakšno koalicijo bi bil sposoben sestaviti. Ga pa v poziciji premierja še nismo videli, zato te vloge ni mogoče vnaprej ocenjevati.

Menite, da je dovolj odločen, dovolj strokoven za premierja?

V tako podrobne analize se ne bi spuščala, gotovo pa je v svoji karieri veliko dosegel. Ne nazadnje je socialne demokrate povedel na vodilno mesto med političnimi strankami.

Borut Pahor naj bi že začel sestavljati ministrsko ekipo. Se vam zdi to prezgodaj? Ne nazadnje niti ne ve, s kom bo v koaliciji.

To drži. Kakšne bodo njegove možnosti, bodo pokazale šele volitve. Želi pa vsaka stranka, ki resno nastopa v političnem prostoru, pokazati, da ima verodostojno ekipo in koga lahko ponudi v vlado, če bo dobila zaupanje volilcev. Ali je prezgodaj ali ne, niti ni tako pomembno, bolj je pomembno, koga bo postavil v ekipo in ali bo ta ekipa zdržala pritisk do volitev kot tista res prava alternativa. Ali je ta stranka zares sposobna narediti kakšne spremembe, pa se bo še bolj pokazalo s tako dolgo napovedovanim alternativnim vladnim programom.

Bo tudi LDS pred volitvami predstavila svojo možno ministrsko ekipo?

To so ljudje, ki so del strankine ekipe.

Že. Je pa vprašanje, ali bi na primer Matjaž Gantar hotel biti minister za gospodarstvo, pa Draško Veselinovič minister za finance...

Konkretna imena so vedno stvar volitev. Na te, ki smo jih povabili k sodelovanju, računamo. V kakšni obliki bodo sodelovali, pa bi bilo veliko prezgodaj govoriti.

Če bo LDS vstopila v vlado - na katerem položaju se kot predsednica stranke vidite? Morda na položaju pravosodne ministrice?

Kot resna stranka smo prepričani, da smo sposobni v vsakem trenutku sestaviti kompetentno vladno ekipo. Ni vprašanje, kje bi se kdo rad videl, vprašanje so realne možnosti po volitvah.

Se LDS po volitvah vidi v koaliciji s SDS?

Naša glavna želja je, da pride do menjave trenutno vladajoče garniture, ki jo vodi SDS. V kakšni kombinaciji bi se koalicijsko povezovali, pa je spet stvar rezultata volitev.

Ali bi vendarle za kakšno stranko lahko rekli, da z njo ne bi želeli sodelovati?

Ena glavnih napak tudi sedanje politike je, da določenim strankam ali ljudem popolnoma zapre vrata, češ, vi niste naši, z vami ne bomo sodelovali. Sama tega nikoli ne bom rekla. Želim, da smo odprti in da smo se sposobni z vsakim vsaj pogovarjati. Mislim, da je to osnovna lastnost demokratične stranke. Seveda pa je to, s kom je bolj verjetno, da boš sodeloval, vprašanje programskih usmeritev, dosedanjega dela, vprašanje pogleda na to, kakšna naj bi bila stopnja demokracije v državi in način upravljanja države.

Je SLS z novim predsednikom Bojanom Šrotom stranka, ki lahko pomembno poseže po volilcih LDS?

Baza volilcev je ena in vsi jemljemo iz nje. Bolj kot je eden uspešen, manj ostaja drugim. Verjamem pa, da je dobro, da je več močnejših strank, zato tako prenovljeno konkurenco samo pozdravljam.

Mislite, da je dobro, da je koalicija sestavljena le iz strank enega političnega pola? Borut Pahor se nad takšno opcijo ne navdušuje.

V resnici je vse odvisno od tega, kaj se uspe koaliciji dogovoriti v koalicijski pogodbi. Če je ta pogodba osnova za razvojno naravnan načrt razvoja države, ki stremi k večji blaginji ljudi, potem je lahko koalicija takšna ali drugačna. Ne moreš kar a priori reči, da bodisi ne sme bodisi mora biti enopolna koalicija, vnaprejšnje določanje v politiki nikoli ni dobro.

Kje vidite razloge, da je premier Janša začel boj s tajkuni?

Če pogledamo tri, štiri leta nazaj, v zadnje predvolilno leto, je imel takrat izraz klientelizem praktično isto vlogo, kot jo ima danes beseda tajkun. Premier ta izraz ponavlja, ponavlja, in počasi se je prijel. Gre za politični populizem. Prav neverjetno je, kako so tako javnost kot mediji pograbili ta bombon, ki jim ga je dal premier, in se je neko mlado demokratično evropsko državo uspelo samoetiketirati s tajkunizmom. Če je - figurativno - tajkun nekdo, ki je prišel do premoženja in vpliva brez lastnih znanj in zmožnosti, potem je skrajno neprimerno, da se vse ljudi v Sloveniji, ki imajo določeno premoženje, etiketira z označbo tajkuni. Z vztrajnim ponavljanjem bomo prišli do tega, da so vsi ljudje, ki so v Sloveniji uspešni, skorajda kriminalci. To je prefinjena predvolilna strategija premierja, ki ne temelji na konkretnih podatkih ali sodnih oziroma kakšnih drugih postopkih.

Poznate kakšnega tajkuna?

Ne, pa vi?

Kako pa gledate na zgodbo med Janezom Janšo in Pivovarno Laško?

Stari prijatelji so postali sovražniki. Žal pa gre to v škodo celotne države.

Glede vpliva gospodarstva na politiko vas sicer težko vprašam, ali je bil ta v časih, ko je bila LDS vladajoča stranka, večji; me pa zanima, ali gospodarstveniki pogosto potrkajo na vaša vrata, lobirajo za konkretne rešitve, vam svetujejo, kako kaj narediti…

Res je, ne vem, kako je bilo prej - o tem je bolje, da vprašate gospoda Golobiča. Zdaj pa se moramo krepko potruditi, da nam kdo odpre vrata, da se je pripravljen pogovarjati, da dobimo kakšno donacijo. In ne trkajo na naša vrata z nasveti oziroma poskusi lobiranja. Nasprotno, mi se trudimo poiskati ljudi, ki so - pa ne le v gospodarstvu, temveč tudi kje drugje - kaj pomembnega naredili in imajo zato veliko znanja. In iz naših dosedanjih programskih posvetov je razvidno, da smo sposobni pridobiti mnenja zelo sposobnih ljudi. Ne bi pa rekla, da to pomeni vpliv kapitala na našo stranko, bolj vpliv znanja.

Ste kupili kakšno delnico NKBM?

Nisem.

Zakaj ne?

Sama sebi postavljam zelo stroga merila. Dan po tem, ko sem bila izvoljena na predsedniško mesto, sem izstopila iz vseh nadzornih svetov. S 1. novembrom sem popolnoma opustila odvetniško prakso in se zaposlila v LDS. Prodala sem vse delnice, ki sem jih imela, tako da nimam nobenih neposrednih naložb. Kar imam premoženja, sem ga dala v upravljanje banki, in se sama s tem ne ukvarjam več.

Bi nam zaupali, kolikšno je vaše premoženje?

V tem trenutku niti ne vem točne številke. Nisem kakšen bogataš, imam premoženje, ki mi omogoča normalno delovanje.

Kakšna pa je vaša plača pri LDS?

To je povprečna poslanska plača, približno 2400 evrov, s katero se da lepo živeti.

Če se vrnemo k NKBM - kako pa ocenjujete njeno prodajo?

Gre sicer za normalen način umika države iz posameznega gospodarskega subjekta. So pa po mojem mnenju tri glavne zadeve, kjer stvar šepa. Prva je, da je bil potencial slovenskega trga mnogo večji, kot je ocenila vlada. To jasno kaže, da bi bilo še kako upravičeno, da bi bila sočasno izvedena dokapitalizacija banke. Banka potrebuje svež denar, predvsem pa bi država z dokapitalizacijo pri prodaji na borzi lahko participirala pri višji ceni delnice in bi bil donos v proračunu lahko mnogo večji. Druga stvar je netransparentnost izbire dobro poučenih vlagateljev, kjer pravila izbire vnaprej niso bila dovolj jasna.

Glavni problem te privatizacije pa je, da vlada nima vnaprejšnje strategije, kaj bo s to banko naredila oziroma kakšne cilje s prodajo zasleduje. Glede na pomanjkanje celotne strategije tudi ni jasno, kako bo potekal drugi krog privatizacije, država je namreč prodala šele 49 odstotkov banke. Ali bo vlada izbrala strateškega vlagatelja, kakšen delež mu bo prodala, kakšen vpliv bo obdržala v banki in tako dalje - vse to so vprašanja, ki ostajajo brez odgovorov in na katera, vsaj tako se zdi, tudi minister Bajuk nima odgovora. Če ni celostne slike projekta, so hitro vse poti prave, na koncu pa vsa stvar lahko hitro spolzi iz rok.

Ob privatizaciji NKBM so se pojavljale tudi zahteve, da bi moral finančni minister Bajuk odstopiti.

Bajuk bi moral odstopiti že zaradi neuspešnega boja z inflacijo. Inflacija je in bo naš najbolj pereč problem tudi letos.

Je mogoče, da boste še pred iztekom mandata te vlade predlagali interpelacijo o delu Bajuka? Gre vendarle za leto predsedovanja Slovenije EU.

Predsedovanje EU ne more in ne sme ohromiti notranje demokracije. Splošno gledano so vsi mehanizmi parlamentarne demokracije odprti, naj bodo to referendumi, interpelacije, pozivi k odstopu...

Omenili ste že, da LDS redno odplačuje kredit, ki ste ga najeli pred kratkim. Glede tega kredita ste bili sila skrivnostni - je morda vendarle postal kaj bolj transparenten?

Naš kredit je povsem transparenten. To, da smo za pokritje starih računov najeli kredit pri eni od bank, je popolnoma normalna pot za pridobivanje sredstev. Kot je povsem normalno tudi zaupnostno razmerje med banko in kreditojemalcem. In tega se bom držala. Me pa preseneča, koliko vedo vsi povedati o našem kreditu.

Menda je neobičajno ugoden…

Gre za popolnoma normalen kredit, ki ga pod istimi pogoji lahko dobi vsaka pravna oseba v Sloveniji. Banke vendar niso dobrodelne ustanove. Doslej je bila ena od glavnih kritik, ki so letele na račun naše stranke, ravno to, da nam ne uspe plačati odprtih računov, zaradi česar so nas diskreditirali, kjer se je le dalo. Ko smo stare račune končno plačali, pa je postal problem, ker nas stari dolgovi ne držijo več za vrat, temveč se kredit odplačuje po dogovorjenih pogojih. To me spominja na situacijo ob moji izvolitvi za predsednico stranke. Pred tem je bila glavna kritika na račun LDS, da se samo kregamo, da smo popolnoma neenotni. Ko sem bila izvoljena s skoraj 90 odstotki glasov, pa je bilo prvo vprašanje, ali se mi ne zdi nenavadno, da smo tako enotni. Kaj naj še rečem na to?!

No, enotnost je za LDS nekaj zares nenavadnega.

Prehodili smo pravi križev pot, naredili pravo očiščenje, da smo lahko postali enotni, in ponosna sem na to.

Nekdanji predsednik Milan Kučan je v zadnjem intervjuju za Objektiv dejal, da ga mika vrnitev v politiko. Po nekaterih namigih naj bi mu bila blizu tudi LDS pod vašim vodstvom. Sta se kaj pogovarjala o tem?

Gospoda Kučana zelo cenim, menim, da je dober politik, da zna dobro diagnosticirati stanje, da je oseba, katere mnenje je dobro slišati. Če on meni, da je naša politika tudi pod mojim vodstvom dobra, je to zame priznanje. Imava korekten odnos, občasno se vidiva in slišiva, ne delava pa kakšne skupne strategije nastopa.

Se vam ne zdi, da bi z njegovo aktivno vključitvijo levica še utrdila pridih starih sil?

Gospod Kučan je na političnem prizorišču prisoten že ves čas, tako da ne verjamem, da bi komurkoli škodilo, če bi se mu pridružil.

Torej bi se z vstopom v katero od strank le preselil iz ozadja v ospredje?

Če bo vstopil v kakšno stranko, se bo verjetno izpostavil kot "frontman" določene stranke oziroma opcije.

Ste ga morda pripravljeni tudi formalno povabiti v svoje vrste?

O tem se še nismo pogovarjali, niti nismo o tem razmišljali.

Pred skoraj desetimi leti ste na neki zabavi dejali, da boste prva premierka pri nas…

Mi lahko poveste, kdaj in kje sem to rekla?

Menda na neki novoletni ali smučarski zabavi. O tem nas je obvestil eden od udeležencev te zabave.

Da naj bi to rekla, sem že slišala, se pa tega ne spomnim. Ne skrivam, da sem veliko govorila o politiki in da me je izredno zanimala. Bi pa rada srečala to osebo, ki se tega "spomni". Naj mi pride to povedat. Je pa res, da se, ko se pojaviš v javnosti, najde veliko "prijateljev", ki vedo veliko "resnic" o tebi, zato bi na takšne izjave gledala s skepso.

Pravite, da vas je politika zanimala. Ampak dokler niste postali predsednica, niste bili niti članica stranke. Torej vas je zanimal le visok položaj v politiki?

Če hočeš nekaj dobro delati, ne sediš na dveh stolih. Sama sem se odločila, da se vidim v pravu, in sem tam tudi stoodstotno delala. Res pa je tudi, da je bila prva ponudba za sodelovanje v stranki ta, da bi bila njena predsednica. Zato ne morem reči, da sem kakšno ponudbo za delo v politiki zavrnila.

Očitno ste izredno samozavestni, da ste kot prvo delo v zvezi s politiko sprejeli kar vodenje stranke. Bi bili pripravljeni sprejeti tudi kakšno drugo pomembno mesto, recimo v upravi podjetja, če bi vam ga ponudili?

Zdaj govorite, kot da sem malo poškilila in rekla, "hm, predsedništvo, to bi bilo pa v mojem CV super, pa dajmo biti malo predsednica". Čakajte malo. Saj to ni bila odločitev, ki sem jo sprejela kar čez noč.

No, na osnovi nekih izkušenj in poznavanj v politiki pa tudi ne.

Imam enajst let izkušenj v pravu, in to na zelo različnih področjih.

To je vendarle drugo področje.

Ni tako zelo drugo področje in kot vidite, nisem v politiki kot riba na suhem. Pravo zahteva ogromno znanja, široko razgledanost, disciplino, jasno izražanje. Vse to sem dala skozi.