Ministrstvo je povabilo k oddaji ponudbe poslalo samo na tri naslove - Avanta, družba za komuniciranje, d.o.o., Gigodesign, d.o.o., in Oglaševalska agencija PAN, d.o.o. Vsi povabljeni so oddali ponudbe, izmed katerih je bila izbrana celostna rešitev oziroma ponudba agencija PAN, je sporočil predstavnik za odnose z javnostmi na ministrstvu Miran Koren. Koren je bil tudi član komisije, ki je izbrala najboljšo ponudbo. Kdo vse je še bil v komisiji, se včeraj popoldne ni mogel natančno spomniti, dostopa do računalnika pa zaradi vzdrževalnih del na njih ni imel.

Do zdaj vsak po svoje

Prenova bo stala 23.688 evrov, obsega pa barvni sistem, izbor značilnega črkovnega materiala, dopisni papir, telefaks, poslovno vizitko, pisemsko ovojnico z okencem in brez njega, pisemsko ovojnico A4, elektronsko pismo, razpoznavno tablo in prezencijsko elektronsko stran. Simbole posameznih organov državne uprave je pripravil izbrani ponudnik, vendar je določen tudi rok, v katerem lahko posamezni organi, za katere je predviden razpoznavni simbol, dajo svoje pripombe. "Pogodba eksplicitno določa obveznost ponudnika, da se končna rešitev izoblikuje v sodelovanju z naročnikom, zato bodo morebitne tehtne pripombe ministrstev o razpoznavnih simbolih upoštevane," pravi Koren. Organi državne uprave trenutno sploh nimajo celostne grafične podobe, vsako ministrstvo namreč uporablja svojo. Predlagatelj nove celostne grafične podobe, ministrstvo za javno upravo, zato meni, da je predlagana rešitev nujna za razpoznavnost in enotnost organov državne uprave.

V obrazložitvi predloga je tudi napisano, da celostna grafična podoba organov državne uprave s svojo aktualno in sodobno likovno zasnovo, kompozicijsko in barvno usklajenostjo zagotavlja vizualno prepoznavnost posameznih organov državne uprave, hkrati pa s svojo vsebinsko sporočilnostjo (razpoznavni simboli) zagotavlja prepoznavnost področja dela organa državne uprave.

Posebna prednost pričujoče celostne grafične podobe organov državne uprave sta njena enovitost na eni in ohranjanje individualnosti organov na drugi stani.

"Tako nizko še nismo padli"

Želeli smo dobiti tudi utemeljitev avtorja izbrane rešitve, vendar direktorica agencije PAN Sonja Litaj popoldne žal ni bila dosegljiva. So se pa odzvali nekateri oblikovalci, ki so bili nad rešitvijo zgroženi. Večina jih meni, da so rešitve tako slabe, da so že komične oziroma da je vse skupaj kar tragikomično.

Oblikovalka vizualnih komunikacij Vesna Brekalo je, ko je videla predlog, ostala brez besed. "Očitno je, da ni jasno postavljenih meril in ciljev. Zadeva je podcenjujoča," je povedala. Predvsem pa je bila razočarana, ker smo v Sloveniji znova zamudili odlično priložnost, da bi uredili celostno grafično podobo države, z državnimi simboli vred. Prvič smo to zamudili že leta 1990, potem še nekajkrat, ob predsedovanju EU pa smo znova imeli novo možnost, a je nismo izkoristili, je prepričana oblikovalka.

Tudi Jani Bavčer ni skoparil z ostrimi besedami. "Česa tako naivnega še nisem videl. Tujci, ki bodo to gledali, bodo rekli, le kakšni puhloglavci so ti Slovenci. Tako nizko pa še nismo padli. To je vendar podoba našega naroda," je bil zgrožen Bavčer.

Vsi oblikovalci poudarjajo, da ne gre za kritiziranje kolegov, temveč predvsem ne razumejo, na kakšni podlagi je bila taka rešitev izbrana. Predvsem pa nihče od naših sogovornikov ni vedel, da je država sploh želela novo podobo, saj niso bili med izbranimi tremi povabljenci.

"To zadeva vse Slovence, tega ne more sprejeti nekdo na svojo roko," je dejal Bavčer. Na zadevo je že opozoril predsednika Društva oblikovalcev Slovenije, saj meni, da zadeva zahteva odziv stroke.

Sašo Urukalo, strokovnjak za vizualne komunikacije, pa je zadevo komentiral takole: "Ponovno zamujena priložnost... Namesto glavnika, ki ga minister Virant vidi kot knežji kamen, namesto sodov za nafto, ki naj bi bili cekini, eno jabolko na dan, ki prežene dohtarja stran in je znak ministrstva za kmetijstvo ipd., predlagam, da urad za komunikacijo začne delovati v skladu s svojim imenom, ne pa kot urad za informiranje, za kar se znova razglaša. Vsaka podobnost z italijansko risanko izpred 30 let je verjetno zgolj naključna." Dodaja še, da bo, ko bo rešitev zaživela "v vsej svoji prvošolski gloriji, se prepletla s sloganom I feel Slovenia in se nadredila 'znaku žabe oziroma pljunka' (glej Mladino, Nesrečnih trinajst, 7. december 2007), pa bo doseglo naše oblikovanje državnih simbolov svojo najnižjo točko in samosvojo samopromocijo sveta norosti in bolečine".