Po mnenju Grizolda je FDV ena od osrednjih družboslovnih institucij v Sloveniji, ki izvaja pedagoško in raziskovalno delo v skladu z načeli odličnosti zastopanih znanstvenih disciplin in v skladu s preverljivimi mednarodnimi standardi. "Zato ne more sprejeti politične zlorabe svojega dela," je še dodal.

Grizold je prepričan, da dela na univerzi ni mogoče presojati "v javnem političnem obračunavanju, tudi v parlamentu ne". Pri tem je pojasnil, da je torkovo razpravo na seji komisije zaznamovalo predvsem predvolilno prerekanje in medstrankarsko obračunavanje.

Dekan tudi meni, da javne izjave nekaterih posameznikov in institucij, ki študentsko domačo nalogo imenujejo "vohunjenje" in "tajno policijsko opazovanje", sistematično potvarjajo osnovna dejstva. Ob tem poudarja, da je šlo za opazovanje javnih, vsem dostopnih dogodkov in preverjanje spoštovanja z zakonom določenega volilnega molka. "Kot je nedvoumno ugotovila informacijske pooblaščenke, ki je preverila gradivo, niti metoda niti rezultati študentskega opazovanja niso kršili pravice do zasebnosti opazovanih", je še dodal.

Kot je znano je bila sredi oktobra slovenska javnost seznanjena, da je Lukšič svojim študentom naročil raziskavo političnega obnašanja duhovnikov in občanov na dan predsedniških volitev. V navodilih za izdelavo protokola je med drugim zapisano, naj študentje opazujejo, ali je vodja obreda pozval navzoče, naj se udeležijo volitev in volijo za določenega kandidata. Prav tako naj bi študenti opazovali, ali so po obredu nekateri občani javno pozivali zbrane, naj volijo določenega kandidata.

Komisija za človekove pravica je v torek sprejela sklep, da je šlo pri Lukšičevi raziskavi za kršitev ustavne pravice do zasebnosti in svobode izražanja ter zlorabo izobraževalne institucije v politične namene. Prav tako so koalicijski člani komisije izglasovali, da je šlo pri Lukšičevih navodilih za uporabo metod, ki jih lahko enačimo z metodami tajnega policijskega opazovanja.