"Za enotnost" piše na transparentih v francoščini, flamščini in nemščini, treh jezikih Belgije, ki je zaradi sporov med Flandrijo in Valonijo že dobrih pet mesecev brez vlade, zaradi česar se pojavljajo vse glasnejša ugibanja o razpadu države.

Schumanovo krožišče v četrti temeljnih institucij Evropske unije je poplavljeno z množico ljudi s transparenti za enotnost Belgije in nacionalnimi, črno-rumeno-rdečimi zastavami. Tudi v bližnjem parku Cinquantenaire je polno ljudi, ki v znak podpori belgijski enotnosti pojejo belgijsko himno brabanconne.

Bruseljska policija ocenjuje, da je udeležencev manifestacij na bruseljskih ulicah za zdaj približno 20.000, med njimi so večinoma francoskogovoreči Belgijci, opaziti pa je tudi predstavnike flamske skupnosti. Botra manifestacij je prebivalka Liega Marie-Claire Houard, ki je s peticijo v podporo belgijski enotnosti v treh mesecih zbrala 140.000 podpisov.

Belgija je po volitvah 10. junija brez vlade rekordnih dobrih pet mesecev, pri čemer za zdaj ni videti izhoda iz politične krize. Jabolko spora pri oblikovanju vlade je vprašanje, kolikšno stopnjo avtonomije v gospodarstvu pa tudi na področju jezikovne politike naj ima večja in razvitejša Flandrija.

Eden od zadnjih razlogov za propad koalicijskih pogajanj je bil flamski predlog za jezikovno ureditev volilnega okrožja Bruxelles-Hal-Vilvorde (BHV), ki vključuje Bruselj in njegova predmestja. Predlog predvideva omejitev volilnih pravic francoskogovorečih prebivalcev v flamskih predmestjih Bruslja.

Belgija je svoj rekord najdaljšega obdobja brez vlade iz leta 1988 potolkla v začetku novembra, ko je bila brez vlade 149 dni. Tudi pet mesecev po volitvah se šestmilijonska Flandrija in Valonija s 4,5 milijona prebivalcev še nista dogovorili o sestavi nove vlade. Tekoče posle sedaj opravlja stara vlada Guyja Verhofstadta, ki je bil veliki poraženec volitev.

Belgija je z 10,5 milijona prebivalcev med manjšimi državami v Evropi. Razdeljena je na tri avtonomne regije: Flandrijo, Valonijo in bruseljsko regijo, ki je pravzaprav enklava v Flandriji. Razdeljena je tudi na tri jezikovne skupnosti: flamsko oziroma nizozemsko na severu ter francosko in nemško govorečo skupnost na jugu.

Belgijski premier je običajno zmagovalec volitev v Flandriji, saj živi v severni regiji večina, približno 60 odstotkov prebivalcev. Vendar je pri oblikovanju vladajoče koalicije treba upoštevati načelo jezikovne simetrije, torej mora flamski zmagovalec v koalicijo pridobiti "pobrateno" valonsko stranko.

Zmagovalec parlamentarnih volitev, vodja flamskih krščanskih demokratov (CDV) Yves Leterme, na valonski strani nima pravih partnerjev. Leterme si je že pred začetkom volitev nakopal jezo Valoncev z izjavami, da so neumni in da se niso sposobni naučiti flamščine. Prav tako se Valonci ne strinjajo z njegovimi načrti za okrepitev flamske avtonomije.

Politična trenja med Flandrijo in Valonijo pa sprožajo vse glasnejša ugibanja o razcepitvi države. Glavna razloga za večna trenja med flamskim severom in francoskim jugom sta denar in jezik, edina prava vez med regijama pa naj bi bil Bruselj, sedež vseh temeljnih institucij EU.