Najbolj uspešni komercialni linux distribuciji sta Red Hat in Novellov SuSE, obe v prvi vrsti namenjeni podjetniškim okoljem in zahtevnejšim uporabnikom. Toda tretja distribucija, otrok Marka Shuttleswortha, Ubuntu se približuje in nagovarja povsem drugačne uporabnike. Nasprotno od prvih dveh je namenjen predvsem namestitvi na domačem računalniku. Da bi bilo mogoče odgovoriti na uvodno vprašanje, je treba upoštevati še dognanja, na katera je opozoril Steven J. Vaughan-Nichols, sodelavec spletišča desktoplinux.com, in sicer, da se je število "namiznih" uporabnikov linuxa v zadnjem letu podvojilo. Trideset odstotkov vprašanih, ki so sodelovali v raziskavi, uporablja prav Ubuntu oziroma enega od njegovih sorodnikov.

Upoštevajoč vse to, je mogoče zaključiti, da linux v tem obdobju doživlja dimenzionalni preskok - še do nedavna je bil v mistični razsežnosti, znani zgolj v ezoteričnih krogih izvedencev, zdaj se razširja med širše občinstvo. Sprva je bil namenjen predvsem strežnikom in drugim bolj specifičnim uporabam, zdaj pa ga je mogoče najti na računalnikih za običajnejše delo. To potrjuje odločitev podjetja Dell, ki je letos začelo prodajati računalnike s tem operacijskim sistemom.

Natančnih številk o tem, koliko ljudi uporablja, denimo, Ubuntu, ni, toda če sodimo po številu registriranih uporabnikov na uradnem angleškem forumu, jih je vsaj nekaj sto tisoč (registriranih je približno 420.000 uporabnikov), bolj verjetno jih je veliko več. Vsaka številka je zgolj ugibanje, toda zagotovo je vseh linux uporabnikov več milijonov. Globalno gledano je to kaplja v morje, toda kapljic je vse več.

Da se na tem področju nekaj dogaja, je mogoče slutiti še po vse pogostejšem problematiziranju tega operacijskega sistema, predvsem zavoljo domnevnih kršitev avtorskih oziroma patentnih pravic. Linux, v večini primerov brezplačni odprtokodni sistem, je obkrožen z lastniškim programjem in podjetji, ki želijo svoj košček tržišča. Bolj ko je linux močan, bolj ga poskušajo brzdati.

Glede uporabe je torej pot zarisana: v strežniških okoljih je že dalj časa uspešno uveljavljen, medtem ko se vse bolj širi še na domačih računalnikih. V naslednjem obdobju lahko pričakujemo največji napredek prav na tem področju. Že zdaj izvedenci najnovejšo različico Ubuntuja, Gutsy Gibbon, omenjajo kot konkurenta Windows Visti. Resnici na ljubo je treba dodati, da primerjava ni povsem korektna, zlasti zavoljo dodatnega softvera in hardverske podpore, ki je vezana za Microsoftov izdelek, toda precej možnosti je, da bi linux v naslednjih treh ali štirih razvojnih ciklih dosegel 25 odstotkov uporabnikov razvitega sveta.

Vendarle eno pomembno vprašanje ostaja, namreč, ali ne bo nemara linux že v kratkem stopil po poti "denacionalizacije" in tako postal predvsem komercialni izdelek, kakršni so bili številni doslej, ter se odrekel odprtokodnemu poslanstvu. Za odgovor velja prisluhniti Joeju Barru: "Linux in svobodno, brezplačno programje je resničnost. Ne bo komercialnega podjetja, ki ga bo lahko nadzorovalo tako, kot je Microsoft nadzoroval preostanek softverske industrije. Oba bosta uspevala, vendar bo priljubljenost linuxa rasla tako na področju strežnikov in namizja kot na področju različnih naprav."