Jodie Foster: Redki hollywoodski biser

Zaradi njenega najnovejšega filma Neustrašna (The Brave One), ki ga prikazujejo v svetovnih kinematografih, je znova predmet novinarskih peres. Ne zgolj zavoljo energično odigrane vloge in sporne tematike filma, marveč tudi spričo trditev kritikov, da je bil film tako rekoč ustvarjen zanjo in da je znova potrdila svoj sloves feministične ikone in borke za pravice žensk.

Močna ženska

Čeprav je odigrala vrsto različnih vlog, je na filmskem platnu, prav tako kot v vsakdanjem življenju, vselej nastopila kot močna ženska, ki se bori za svoja prepričanja. K prepričljivosti njenega nastopa so vselej pripomogle tudi njene fizične lastnosti. Tako je le redke presenetilo, da se je odločila sprejeti vlogo v filmu Neustrašna, v katerem je odigrala radijsko voditeljico Erico Bain, ki jo med sprehodom z zaročencem po Centralnem parku napade nasilna tolpa. Njega umorijo, njo, utopljeno in v komi, prepeljejo v bolnišnico.

Ko se prebudi, se odloči za maščevanje. Toda ne zgolj zoper napadalce, marveč zoper vse nasilje in nepravičnost v New Yorku. Bržčas bi se le redke igralke tako resno posvetile vlogi ženske, ki preganja roparje, posiljevalce in druge kriminalce, zaradi strahu, kakšen bi bil odziv javnosti. Ne Jodie Foster. In to navkljub temu, da so se nekateri kritiki spomnili igralca Charlesa Bronsona, ki je v začetku sedemdesetih odigral podobno vlogo maščevalca v filmu Death Wish.

Tudi Jodie Foster je potrdila podobnost in hkrati priznala, da nalašč izbira vloge žensk, ki so bodisi izgubile partnerje ali pa imajo neko življenjsko poslanstvo. Uživa v osrednji filmski vlogi, v pozornosti in ne bi rada nastopala kot stranska soproga ali mati kakšnega drugega lika. Prav tako je priznala, da je bil zanjo poklon, ker so nekateri kritiki Erica primerjali s Travisom Bicklejem, osamljenim taksistom znamenitega Scorsesejevega filma, v katerem je igral Robert De Niro. Še več: izjavila je, da je med vsemi posnetimi filmi najbolj ponosna prav na film Taxi Driver. V njem poskuša Travis »rešiti« mladoletno prostitutko Iris. Podobno vlogo antijunaka oziroma feministične različice Travisa Bicklea zdaj igra sama.

Ne skriva feminizma

e ena redkih hollywoodskih zvezdnic, ki ne skriva feminizma. Po drugi strani je njeno spolno nagnjenje med temami, o katerih ne želi govoriti, čeprav je javna skrivnost, da je bila več let v lezbičnem odnosu, v času, ko je rodila dva otroka. Z večletno partnerko Cydney Bernard sta se spoznali leta 1993 med snemanjem filma Sommersby. Tedaj se je prepustila umetni oploditvi in ima sedaj devetletnega sina Charlesa in šestletnega Kita. Očetje niso znani.

»Zame slava ni pomembna. Slavna sem od tretjega leta starosti. Ker sem bila že od nekdaj v središču pozornosti, mi zasebno življenje pomeni toliko več. Vplivalo je tudi materinstvo,« je dejala. S tremi leti se je pojavila v oglasu za Coppertone kremo za sončenje, nato se je pojavljala v manjših televizijskih vlogah, leta 1976 pa nato še v omenjenem filmu Taxi Driver. Tedaj je bila prvič nominirana za oskarja. Kot mladoletna hollywoodska igralka je doživljala težko obdobje, zaradi česar je zgodaj odrasla in se osebnostno utrdila.

Atentat, da bi ga opazila

Globoko se je vtisnil dogodek iz leta 1981, ko je njen nori oboževalec, John Hickley Jr., poskusil izvesti atentat na ameriškega predsednika Ronalda Reagana, da bi ga, kot se je izgovarjal pozneje, Jodie opazila. Tedaj je študirala na univerzi Yale. Poslej je bilo vse drugače. Med drugim so jo na predavanja spremljali varnostniki.

V osemdesetih in v začetku devetdesetih je bila ena najbolj iskanih igralk. Za vloge v filmih Obtožen (The Accused) in Ko jagenjčki obmolknejo (The Silence of the Lambs) je prejela oskarja. Nato se je bolj posvetila režiji in posnela uspešnici, kot sta Little Man Tate in Home for the Holidays. Skrivnost njenega uspeha je, če sodimo po njeni izpovedi, da ni sprejemala vseh ponujenih vlog, ampak je bila izbirčna, zaradi česar je prepričana, da bo igralka še več desetletij.

»Od šestnajstega leta naprej sem odigrala like, s katerimi sem se lahko poistovetila. Zakaj bi snemali dobre filme, če pa lahko posnameš odlične in z njimi spreminjaš človeška življenja? Če sprejmem film, potem sem zanj pripravljena umreti,« je še povedala. Ne snema nadaljevanj uspešnic, nima rada blockbusterjev in ne romantičnih komedij. Ne obiskuje premier filmov drugih igralcev, ne skriva, ko ji kaj ni po godu. Tako je nedavno izjavila, da ne mara filmov, ki poveličujejo nasilje in sadizem.

Temna plat osebnosti

Režiser filma Neustrašna Neil Jordan jo je takole opisal: »Filme snemam že več kot 25 let in nikdar nisem spoznal igralca ali igralke, ki ima tako temno plat osebnosti kot Jodie Foster – in se je ne boji raziskovati.«

Pred kamerami je večkrat igrala vloge ranljivih žensk, čeprav imajo dovolj moči in hrabrosti zoperstaviti se nepravičnosti. To je bila smer razvoja, ki jo je napovedala že pred dvajsetimi leti v filmu Obtoženec, v katerem kot žrtev posiljevalca želi doseči pravično kaznovanje napadalca. V filmu Soba za paniko (Panic Room) igra vlogo ženske, ki se s pomočjo najstniške hčerke bori zoper vlomilce.

Najnovejši film so kritiki sprejeli z mešanimi občutki, čeprav so domala vsi po vrsti pohvalili njeno igro. Občinstvo je, kot kaže, gojilo manj zamer in film se je prvi konec tedna prikazovanja v ZDA zavihtel na vrh lestvice gledanosti. Sama je komentirala, da ima mešane občutke o naslovu filma, ker se ne strinja, da je prevzemanje pravice v svoje roke dokaz junaštva, vendar je dodala, da se je odločila sodelovati zaradi teme: kaj se v ameriški družbi dogaja po 11. septembru 2001.

Na vprašanje, kako se počuti, kadar pomisli o že štirideset let dolgi karieri, je nedavno odgovorila: »Vem, neverjetno je. Ko sem bila mlajša, je mati menila, da bo kariera zaključena, ko bom stara šestnajst ali sedemnajst let, jaz pa sem razmišljala, da se bom s tem ukvarjala za žepnino. Vendar se je nadaljevalo. Pozneje mi je mama omenila, da igralke kariere zaključijo pri štiridesetih, zato sem razmišljala, da se bom pozneje ukvarjala z režijo in produkcijo, toda še vedno sem igralka.«

Sledijo še nekateri zanimivi projekti, med katerimi je njen prvi film za otroke Nim Island, hkrati pa načrtuje, da bi začeli s snemanjem dolgo napovedovanega biografskega filma o nemški režiserki Leni Riefenstahl, zaradi katerega bo Jodie Foster bržkone znova predmet številnih razprav. Kot že tolikokrat doslej.

• Nedeljski.si: Bodo res spreminjali tipkovnico?
• Praznik: Goske so zakon
• Fiat: Nekronani kralj Italije
• Prvič skozi zvočni zid
• Deskarji: Jezdeci v viharju
• Robotova učna ura o svobodi govora
• Znanost: Rdeča luna nad ZDA
• Nobelove nagrade: Gole prsi so podeljevali moškim
• Eva Černe: Ljubljenka modnih angelov

• Steve McQueen: Steven in njegova magija
• Dr. House: Sherlock Holmes med zdravniki
• Festival Liff: Filmski mravljinci
• Stiptiz 491: Kate Moss