Posebnega interesa za nadzor pa ni po njihovem do zdaj pokazalo niti ministrstvo za zdravje, čeprav so ga na problem večkrat opozorili.

Desetega junija letos je pred poslopjem celjske urgence umrl bolnik, ki ga je osebje poslalo po napotnico v bližnji zdravstveni dom. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije še vedno čaka na pomemben del zahtevanih podatkov, iz katerih bi lahko ugotovila, ali je osebje na celjski urgenci ustrezno usposobljeno in ali bolnišnica sploh izpolnjuje pogoje za dejavnost, je povedal predsednik nadzorne komisije Peter Požun.

Pri tem se je celjska bolnišnica sklicevala na ugotovitev pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja, da odločba o dodelitvi pooblastil za tovrstne nadzore ni bila objavljena v Uradnem listu. Pravilnik, s katerim je ministrstvo leta 2005 zbornici ta pooblastila podelilo, naj ne bi bil zadostna podlaga za posredovanje teh podatkov, zato jim podatkov ne bodo posredovali, so konec julija odgovorili v Celju. Požun je nasprotno poudaril, da je pooblastilo veljavno in da niso do zdaj še nikjer imeli takšnih pomislekov kot v Celju. Poleg tega se, kot pravi, odločb glede pooblastil zbornicam nikoli ne objavlja v Uradnem listu - po tej logiki tudi zdravniška zbornica ne bi mogla opravljati svojih nadzorov.

Ministrstvo za zdravje je 31. julij postavilo kot rok, do katerega naj zbornica izvede strokovni nadzor, ki naj bi pokazal "celotno in kar najbolj objektivno podobo dela v urgentni službi Splošne bolnišnice Celje". Komisija načrtuje obisk bolnišnice in pogovore z vsemi vpletenimi, a še prej potrebuje vso dokumentacijo. Bolj kot se stvari odmikajo, slabše kaže kakovosti nadzora, ugotavlja Požun: "Čez dva meseca se lahko vsi spomnimo drugače kot takoj po dogodku."

Zakaj so podatki o izobraževanju tako pomembni, da brez njih ne gre? "Zgodi se, da so ljudje v zdravstvenih zavodih zaposleni že dvajset let, pa jih delodajalec ni poslal še na nobeno izobraževanje," je pojasnil Požun. Na premalo izobraževanja kadra pri zdravstveni negi opozarjajo že dolga leta, sploh v enotah, kot je urgenca, pa bi morali biti zaposleni v močni "kondiciji". Tako jih v celjskem primeru med drugim zanima, kdaj so nazadnje imeli tečaje oživljanja za vse zaposlene. "Če ti izobraževanje ni dano, delaš rutinsko, novih spoznanj pa ne uporabljaš. Pristopi pri oživljanju so se v zadnjih desetletjih na primer popolnoma spremenili," je povedal Požun.

Požun se tudi strinja, da so medicinske sestre pri takšnih dogodkih šibkejši člen, na katere je najlaže zvaliti odgovornost: "Zato je namen strokovnega nadzora, da se pregleda, kakšna so bila navodila." Ugotavljajo, da je velik delež navodil v zdravstvenih zavodih zgolj ustnih, ki jih "sproti prikrojijo situaciji" - predvsem v kriznih situacijah so lahko takšna navodila v nasprotju z doktrino. "Če je z navodili in normo vse v redu, naj se to zapiše," komentira Požun.

Med najpogosteje ugotovljenimi pomanjkljivostmi sta še pomanjkanje strokovnega kadra in pomanjkljiva oprema, zbornica pa ima na voljo tudi sankcije. Zavodom lahko naloži izobraževanje, zaposlovanje ustreznega kadra, predlagajo pa lahko tudi, da se izvajalcu odvzame dovoljenje za delo, medicinski sestri oziroma zdravstvenemu tehniku pa licenca.