Janša je to nedeljo povedal, da ga je Sanader poklical v času, ko so hrvaški policisti na mejnem prehodu Sečovlje izvedli aretacijo predsednika SLS Janeza Podobnika. Je pa povsem drugače kot Rop predstavil samo vsebino pogovora.

Janša trdi, da je v pogovoru s Sanaderjem poskušal zgolj umiriti razmere ob incidentu, saj je tedanja Ropova vlada odgovorila s preostro reakcijo. Janševo sedanje priznanje pogovorov s Sanaderjem jeseni 2004 je nov element v zgodbi, saj je še 18. julija letos v javni izjavi rekel, da se, ko je bil v opoziciji, s Sanaderjem nikoli ni pogovarjal o mejnih incidentih ali da bi se o njih dogovarjala.

Telefonska veriga

Naši viri iz Sove zaporedje dogodkov opisujejo kot sledi.

Po incidentu z Janezom Podobnikom slovenski premier Tone Rop 22. septembra 2004 kliče hrvaškega kolega Iva Sanaderja. Z dokaj razburjenim glasom od Sanaderja zahteva, naj Hrvaška ne stopnje mejnih incidentov, saj je Slovenija tik pred parlamentarnimi volitvami in takšni dogodki po nepotrebnem zaostrujejo notranjepolitično ozračje. Sanader odgovori, da bo videl, kaj lahko stori. Pogovor prekineta. Takoj za tem v Sanaderjevem štabu ponovno dvignejo telefon in zavrtijo številko mobilnega telefona Janeza Janše, ki mu Sanader pojasni, da ga je klical Rop ter kaj je zahteval. Z Janšo sta se v daljšem pogovoru sporazumela, da je najbolje, če razmere umirijo. Premier Janša je še pred dvema mesecema trdil, da se o incidentih s Sanaderjem sploh ni pogovarjal, danes pravi, da je bil to njegov edini pogovor s Sanaderjem.

Vendar je bilo pogovorov več, naslednji že 27 septembra 2004, pravijo neuradni viri. Po ribiškem incidentu v Piranskem zalivu je Rop spet poklical Sanaderja, ta pa takoj svojega državnega sekretarja Hidajeta Biščevića in mu naročil, kako naj ukrepa policija v Pulju, kako v Bujah...

Z nemško tehniko

Ugotoviti, kaj je Sova posnela, je naloga parlamentarne komisije, ki jo vodi Pavel Gantar (NP). Ali bo komisija pridobila posnetek pogovora, še ni jasno, Sova pa je pred tedni, ko jo je še vodil Matjaž Šinkovec (SDS), zatrdila, da sploh ne razpolaga z nikakršnim posnetkom pogovora med Janšo in Sanaderjem. Zdaj, ko je Janša priznal vsaj en pogovor, je jasno, da to ne drži, saj je Sova s pomočjo nemške prisluškovalne tehnike na Slovenski cesti v Ljubljani spremljala praktično vse komunikacije hrvaške vlade s tujino - telefakse, elektronsko pošto in telefonske pogovore, ki večinoma niso bili kodirani. Še posebno so bili zanimivi pogovori iz Sanaderjevega kabineta. Sova je v tistem obdobju s prisluškovanjem glavnemu optičnemu vodu z Balkana pridobila do 9000 informacij na dan, selekcionirali pa so jih štirje ljudje - dva agenta Sove in honorarno še dve upokojeni agentki.