Dr. Jureta Zupana smo povprašali, ali so očitki o klientelizmu upravičeni in zakaj je razpis razveljavil.

Katere napake je odkrila revizija, da ste se odločili razpis razveljaviti?

Narobe je bilo v bistvu to, da so bili kriteriji za izbiro programov napisani preohlapno, zaradi česar lahko vedno kdo ugovarja. Na primer: ni bilo dovolj jasno, kako izbirati med začetniki in uveljavljenimi prijavitelji. Ne moreš primerjati nekoga z realnimi in nekoga s potencialnimi izkušnjami, čeprav ima ta odličen program. Prav tako bi morali bolj jasno zapisati, kakšno dejavnost želimo spodbujati.

Če prav razumem, razpisnih meril niste pisali vi.

Ne, nisem.

Pa so vam razumljiva? Kaj naj bi, na primer, pomenil zahtevani "doprinos k boljšemu razumevanju interdisciplinarnega eksperimentiranja na več področjih"?

To je pa popolnoma jasno. Problem naše znanosti je, da izrazito ne mara interdisciplinarnosti. Vsi hočejo biti samo eno - ali filmar ali filozof ali fizik... Mi pa bi radi, da bi prodrlo spoznanje, da bo treba v karieri zamenjati več poklicev in se poglobiti v več različnih usmeritev. Poznate na primer dr. Jano Kolar? Gospa je kemik, toda ukvarja se z restavriranjem starih rokopisov. To je krasen primer interdisciplinarnega pristopa.

Že mogoče, toda ga. Jana Kolar je kot članica uredništva zavrnjene Kvarkadabre "izvisela" na razpisu...

Res? Tega pa nisem vedel. No, hotel sem povedati, da bi mlade s takšnim pristopom najlažje zainteresirali, skozi prakso bi najbolje razumeli, kako so discipline povezane. K tovrstni praksi pa bi radi pritegnili kar najrazličnejša okolja, od t. i. hiš eksperimentov v večjih mestih do šol na podeželju.

Izvedba razpisa je bila v javnosti deležna hudih kritik. Koliko ste bili vanjo osebno vpeti?

Razpisi so redna dejavnost ministrstva, tisto, kar mene zanima, pa je promocija znanosti. Poleg dosedanje uradne promocije, ki jo opravljajo inštituti, fakultete, potrebujemo tudi promocijo na ravni šol, krožkov, organizacij, ki zajemajo čim širši krog ljudi. Ob tem naj še poudarim, da ne želimo promovirati samo znanosti, kot jo razumejo v anglosaksonskem svetu, se pravi samo tehnologije in naravoslovja. V slovenskem jezikovnem kontekstu je znanost naravoslovje, tehnika, biotehnika, medicina, družboslovje in humanistika.

Vaša želja, da bi promovirali znanost, ni sporna, toda...

Hočem poudariti, da je pomembno tudi kje, kako in v kakšnem obsegu promoviramo znanost. Zgrešeni so torej očitki, da promoviramo tudi družboslovne in humanistične dejavnosti. Zakaj pa jih ne bi?! Mladina je zelo različno usmerjena. Težava je v tem, da jih tehnika manj zanima. Naša vizija je v tem, da bi imeli mladi v trenutku, ko se začnejo zanimati za znanost, bodisi za naravoslovje bodisi za družboslovje, možnost, da se seznanijo z znanstvenimi metodami, z eksperimentiranjem in se tako navzamejo znanstvenega mišljenja. Tega je pri nas premalo.

Vrnimo se k spornemu razpisu. Zakaj ste odredili notranjo revizijo izvedbe razpisa? Zaradi pritožbe Kvarkadabre, pisanja Dnevnika in Mladine?

Odkrito povedano: Kvarkadabro poznam že zelo dolgo, srečali smo se v Bruslju, pri njih sem predaval. Poznam člana Kvarkadabre, mojega soimenjaka dr. Jureta Zupana. Ko je doktoriral in bil nagrajen za svoj doktorat, so mnogi kar meni čestitali. Pa sem jim pojasnil, da sem malo prestar za tovrstne čestitke. Torej, Kvarkadabro zelo spoštujem. Da so se prijavili na razpis, pa sem izvedel šele potem, ko sem po mailu dobil od njih sporočilo, da se bodo pritožili. Ampak vseeno se mi Kvarkadabra ne zdi ciljna skupina, saj delajo na samo na računalnikih, prek interneta...

... pišejo tudi knjige in organizirajo predavanja.

Tega nisem vedel. No, hočem reči, da je bila glavna ideja razpisa, da bi mladi tudi fizično nekaj naredili, da bi se z znanostjo konkretno ukvarjali. Internet je sicer čisto v redu zadeva, toda morda mlade nekoliko preveč pasivizira. Ustvarja vtis, kot da je vse že narejeno, samo na gumb je treba pritisniti.

Zakaj ste se odločili za revizijo?

Eden od razlogov je bil, kot rečeno, društvo Kvarkadabra. Smiselno se mi je zdelo pogledati, ali je bilo z razpisom vse v redu.

Kdo je opravil revizijo?

Revizija je ustaljen postopek. Ker pa je notranja revizorka menila, da potrebuje strokovno pomoč, sem imenoval v delovno skupino, ki je to opravila, tudi ljudi, ki se spoznajo na znanost, finance, pravo.

V petčlanski skupini, ki je ocenjevala prispele vloge na razpis, je en sam član imel magisterij, drugi le diplomo. Se vam zdi takšna sestava ustrezna, ko gre za ocenjevanje znanstvenih projektov?

Komisije nisem sestavil jaz, ampak za znanstvene projekte pa res ni šlo. Menda ne boste rekli, da o znanosti na osnovnošolski ravni, se pravi o tem, kako naj mladi pedagoško-didaktično dobijo osnove za ukvarjanje z znanostjo, ne morejo odločati ljudje z diplomo?!

Če niste vi sestavili skupine, kdo pa jo je?

Takšne skupine so sestavljene ad hoc, glede na to, kdo se s čim na ministrstvu v določenem trenutku ukvarja, v njih so ljudje, ki se spoznajo na razpise in na področja, ki jih ti pokrivajo.

V petčlanski skupini sta dva člana kandidirala na listi vaše stranke, NSi, vaša sodelavka v kabinetu ga. Eda Okretič Salmič je tesno povezana s izbranim koprskim društvom matematikov, fizikov in astronomov. G. Ruth Martinčič je članica IO skavtov in skavtinj, v katerem sedi tudi gospod, ki je napisal program zmagovitemu društvu Dom...

... pa kaj vse ste opazili...

... pa to še niso vse povezave. So očitki, da gre za klientelizem, upravičeni?

Ne, niso. V Sloveniji smo vsi tako ali drugače povezani. Kaj mislite, koliko korakov je potrebnih, da se v Sloveniji pride do papeža?

Ne vem, nekje pa sem slišala, da v ZDA potrebuješ šest povezav, da prideš do hotene osebe.

Za dostop do papeža zadoščajo štirje koraki. Omenili ste gospo Okretič Salmič. Ker je profesorica matematike in fizike, je bila v službi v omenjenem društvu. Prav zato, ker se spozna na didaktiko, sem jo vzel v službo v kabinet. Stvari so logične, ne? Sicer pa, ali veste, kaj se je dogajalo minulih 60 let? 240 ljudi je sedelo v ekspertnih telesih in ocenjevalo same sebe. Danes pa imamo recenzente, ki prihajajo od drugod. Očitke o klientelizmu ostro zavračam.

V razpisnih pogojih je pisalo, da se lahko prijavijo samo tisti, ki letos niso dobili še nobene dotacije. Evropski kulturni in tehnološki center Maribor, ki ga vodi ravnatelj nadškofijske gospodarske uprave Mirko Kraševec, je sredstva vseeno dobil, čeprav je dobil dotacijo prav od vašega ministrstva. Tudi s tem ni nič narobe?

To je narobe in zato bomo pogodbo z njim oziroma celoten razpis razveljavili.

Kako bo videti jesenski razpis?

Tega pa še ne vem. Vem le, da bomo razpisno skupino na novo sestavili, skrbništvo nad postavko pa bomo prenesli iz ministrovega kabineta na sektor za znanost. Tako se bomo, upam, izognili očitkom o politični pristranskosti ali klientelizmu. To lekcijo smo vzeli.