"Ampak danes je pa le malo prevroče, ne vem, ali bom še dolgo," se je nad visokimi temperaturami pritožila igralka in ambasadorka Unicefa Milena Zupančič. "Sicer pa ne izpustim nobene tržnice, kamor koli že grem. Tržnica je namreč pravo ogledalo kraja in ljudi, tržnica mi vedno ogromno pove o deželi. In še nekaj: nikoli še nisem bila na tržnici, ki ne bi bila neskončno zanimiva."

Odkar je ambasadorka Unicefa, se je marsikaj spremenilo. "Živim drugače. Saj ne, da mi že prej ni bilo vseeno, ampak nisem vedela, da je tako hudo." Nasmeh ji za trenutek zamre, žalostno pogleda vstran: " Velikokrat je zelo hudo, lačni in garjavi otroci... Ampak ko se enega dotakneš, ga pobožaš, ko se nenadoma okoli tebe zgrne 50 otrok, ki se smejijo, če se ti smejiš... Velikokrat je zelo hudo, ampak tisto 'hudo' opravim, ko sem sama. Tudi meni veliko pomagajo - predvsem znam veliko bolje ločiti bistvene od nebistvenih stvari v življenju."

Kot mala punčka iz Bohinjske Bele je zbirala papirnate prtičke pa znamke, sredi gimnazije pa je vedela: Jaz bom igralka! Začarala jo je Virginia Wolf z Dušo Počkajevo. "To je bil zame popoln pretres, prišlo je kot orkan, višek, ki ga lahko sploh doživiš, totalno sem se zaljubila v gledališče."

Zasanjano nadaljuje: "Super poklic je to igralstvo - lahko si vse, kar si želiš, izrečeš lahko vse, kar sicer ne bi. Na odru si kralj. Polna dvorana, obrazov ne vidim, ampak čutim... Tega se ne da opisati, čutim neko energijo, ki se pretaka z odra v dvorano in nazaj." Zarotniško se zasmeji in potem prizna: "Ko se peljem na predstavo, posebno zadnja leta, si velikokrat želim grozne stvari. Recimo, da bi zgorela Drama, samo da bi odpadla predstava. Med mučenjem v šminki sem še vedno istih misli, ko pa stopim na oder... Ko stopim na oder, se zgodi čudež in spet je vse tako čarobno, kot takrat, ko sem pred mnogimi leti začela."

Ni pa vedno bilo preprosto. Prodira komerciala, bog postaja denar. "Od tvojega razumevanja, dojemanja stvari in dogodkov je odvisno, kako boš izrekel stavek, ki ga zahteva vloga. Sarkastično, veselo, toplo, iskreno ali jezno. Sem trmasta, mogoče pa včasih celo premalo. Igralstvo brez strasti in lastnih stališč pač ne more biti uspešno." Dama, ki nas je začarala že pred mnogimi leti. Naša mala lepa Meta iz Cvetja v jeseni. Dama, ki nam pripoveduje zgodbe drugih in zgodbe nas samih, in dama, ki ne potrebuje prevajalcev, ko se "pogovarja" z otroki vsega sveta. Milena Zupančič.