Tako določa novi pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki bo začel veljati 1. septembra.

O tem, kateri dijak bo lahko kljub nedoseganju minimalnih standardov napredoval v višji letnik, bo po tem pravilniku odločil zbor učiteljev, ki bo poučeval v določenem programu. Dijaki poklicnih šol bodo lahko napredovali z več nms-ji, dijaki strokovno-tehniških šol pa z enim nms-jem ali drugo neopravljeno obveznostjo. Dijaku, ki po odločitvi učiteljev ne bo mogel napredovati v višji letnik, bodo po novem priznane vse obveznosti, ki jih bo opravil dotlej. Drugače se bo po novem določal tudi splošni uspeh, in sicer "v točkah, kot vsota ocen, deljivo s številom programskih enot (ne pa kot zaokroževanje uspeha po določenih pravilih, kot je veljalo do sedaj)".

Namesto popravcev dopolnilci

Po novem ne bo več popravnih izpitov. Namesto njih bodo dijaki omenjenih šol opravljali dopolnilne izpite, na katerih bodo morali pokazati le manjkajoče znanje. Dijak bo lahko izobraževanje v nekem programu podaljšal le za eno leto; če se bo vpisal v drug program, mu gre ta pravica znova.

Šole bodo imele po novem več svobode pri pripravi šolskih pravil za ocenjevanje, učiteljski zbor pa je v zvezi s tem dobil nove naloge. Med drugim bo moral vsako leto pripraviti načrt ocenjevanja znanja in pravila za pripravo osebnega načrta izobraževanja za dijaka, ki ni izpolnil svojih obveznosti. Tudi ta načrt, s pomočjo katerega naj bi dijak lažje opravil svoje obveznosti, je v pravilniku novost.

Direktor direktorata za srednje šolstvo Janez Mežan je ob predstavitvi pravilnika poudaril, da je ta nastal po izkušnjah, ki so jih pridobile šole pri izvedbi poskusnega izobraževanja dijakov po programu avtoserviser, in po izkušnjah v nekaterih tujih državah, med njimi na Finskem. Mežan ni izključil možnosti, da ne bodo podobnih pravil pri ocenjevanju v prihodnosti uvedli tudi za gimnazije.

Klasične razrede bi lahko ukinili

Za Bredo Kolar, ravnateljico Srednje frizerske šole Ljubljana, je novi pravilnik korak v pravo smer. Na kožo je, kot pravi, pisan zlasti dijakom poklicnih šol, sicer pa pušča šolam pri pripravi pravil za ocenjevanje dovolj svobode. "Na naši šoli pogosto opažamo, da dijak ne pridobi veliko, če mora zaradi negativne ocene oziroma neopravljenega popravnega izpita ponavljati letnik. Včasih mu je to celo v škodo: njegovo znanje se poslabša ali pa se, ker se v razredu dolgočasi, kar nekam 'izgubi'. Zdaj bo lahko dijak, ki pri enem ali več predmetih ne bo dosegel minimalnega standarda, vseeno napredoval v višji letnik, če bo seveda tako na podlagi poznavanja dijaka, njegovih sposobnosti in drugih okoliščin odločil programski učiteljski zbor. Osebno menim, da ne bi smelo biti ovir za napredovanje, če dijak ne bo dosegel standardov znanja denimo pri družboslovju ali pri športni vzgoji - tovrstne luknje v znanju bo še vedno lahko izpolnil v višjih letnikih. Bolj ostro pa ga bomo verjetno obravnavali, če ne bo dosegal temeljnih poklicnih standardov, na naši šoli na primer pri tehnologiji."

Bojazen, da bo nov pravilnik vodil v zanemarjanje znanja, pomembnega za funkcionalno pismenost in razgledanost, se Kolarjevi ne zdi upravičena. "Vedeti je treba, da prenovljeni poklicni programi v veliko večji meri povezujejo prakso s teorijo. Za naše dijake je, na primer, zelo pomembno, da z učiteljevo pomočjo spoznajo, da morajo dela iz slovenske literarne zgodovine poznati kot bodoči filmski maskerji ali frizerji in da morajo obvladati geometrijo, če bodo hoteli slediti trendom v striženju." Po mnenju Kolarjeve tudi ne bi bilo nič narobe, če bi čez nekaj let življenje na šoli organizirali tako, da klasičnih razredov ne bi bilo več. "Dijak bi lahko nekatere predmete poslušal v višjem, nekatere, ki bi mu delali več preglavic, pa v nižjem letniku."

V mnogih šolah, ki smo jih poklicali, o pravilniku niso bili pripravljeni govoriti. Iz preprostega razloga: ker jih o njem ni še nihče obvestil, na spletnih straneh MŠŠ pa je tako skrit, da ga marsikdo (še) ni našel.