Letos ravno ob 197 letnici otaničnega vrta (11 julija) cvetijo še zadnje rastline Fleishmanovega rebrinca na edinem nadomestnem rastišču v Ljubljanskem botaničnem vrtu. Slovenija tako postaja država, v kateri rastline izumirajo pred nami. Rastlina je dvoletnica, kar pomeni, da potrebuje dve leti, da pride ponovno do semena. Prihodnje leto ne bo več cvetela. Letos ni nobene mlade rastline več. To ni zaradi neznanja in nedela v Botaničnem vrtu, ampak posledica več kot desetletnega opozarjanja na pomanjkanje kadra in ustreznega financiranja vrta. Ustanova, ki dobro dela in je te dni predstavljena v svetovni monografiji o botaničnih vrtovih (http://www.blackdogonline.com/all-books/botanic-gardens.html), žal s strani države, čeprav jo v svetu dobro predstavlja, ni vredna ustrezne podpore. Kako hitro se kaj takega lahko zgodi in kako se z naravo ne da igrati, je žal primer prav naša svetovna posebnost.
Kratek opis rastline:
Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var. fleischmannii) je naš endemit, ki ga v naravnem okolju ne najdemo več. Je naša posebnost, še posebej prava dragocenost Ljubljanskega botaničnega vrta. V vsej botanični strokovni in znanstveni literaturi navajajo kot edino rastišče zanj prav Ljubljanski botanični vrt. Rastlina je dvoletnica. Prvo leto tvori le rozeto z dvakrat pernato deljenimi listi, drugo leto pa požene iz te rozete, ki izrašča iz dolge in debele korenike-korena, do 100 cm veliko steblo, robato poraslo z kratkimi štrlečimi dlakami. Veliki kobuli so rumene barve, sestavljeni iz mnogo drobnih cvetov.
