Obtoženčev zagovornik je že napovedal pritožbo. Najvišja zagrožena kazen je osem let zapora. V slabih treh mesecih se je končalo sojenje za povzročitev ene najhujših prometnih nesreč na slovenskih cestah. Po spletu nesrečnih okoliščin so 19. aprila 2005 v gorečih razbitinah umrle štiri ženske iz Trebnjega in okolice ter štiričlanska družina z Gorenjskega. "Vsi materialni dokazi kažejo, da je obtoženec zapeljal prek sredinske črte, kar je bilo usodno. Očitno je šlo za hipno nepazljivost, za nezavedno malomarnost. Upoštevali smo značaj obtoženca, kot ga je predstavila obramba. Toda ne moremo mimo dejstva, da je toliko družin ostalo brez svojcev, ki jih nič na svetu ne more povrniti," je povedala Gutmanova.

Obramba: "Obstaja dvom"

Tožilka Renata Brodarič Trentelj se je v svojem zaključnem govoru oprla zlasti na izvedeniško mnenje Iztoka Cigleriča, ki je obremenilo Čurmana. Njeno trditev o "zavestni malomarnosti" povzročitelja pa je v svoji zaključni besedi odločno zavrnil Čurmanov zagovornik Emil Zakonjšek. "Trdim, da tožilstvu ni uspelo dokazati krivde obtoženca niti v smislu nezavedne malomarnosti."

Zakonjšek je ponovno opozoril na malomarnost policistov, ki naj bi že takoj po ogledu nesreče krivdo pripisali Čurmanu, in na razlike v policijskih in izvedenčevih merjenjih cestišča in vreznin, na osnovi katerih je izvedenec sklepal o točki trčenja. "Vse to ne dopušča obsodbe nad razumnim dvomom," je poudaril zagovornik.

Dodaten dvom po njegovem mnenju sprožajo tudi različne izjave nekaterih prič o samem poteku nesreče. Ena od prič, ki se je oglasila šele štiri mesece po nesreči, naj bi celo osebno poznala hrvaškega voznika tovornjaka, in zato pričala v njegovo dobro. "Tudi voznik tovornjaka je bil pri pričanju neiskren. Dejal je, da je vozil med 50 in 60 kilometri na uro, zaviral in se umikal v levo. Nič od tega ni res, kar je pokazalo tudi izvedensko mnenje," je opozoril Zakonjšek. Po ugotovitvah izvedenca je Dubravko Tresk vozil s hitrostjo med 80 in 85 kilometri na uro, imel je tudi dovolj prostora, da bi se umaknil, vendar zaradi previsoke hitrosti tega ni mogel storiti. Zato Zakonjšek vztraja, da krivde za tragične posledice nikakor ni mogoče pripisati obtožencu.

Čurman obtožuje voznika tovornjaka

Svojo zaključno besedo je prebral tudi obtoženi. "Globoko obžalujem hude posledice prometne nesreče. Na sedežu za obtožence bi moral sedeti voznik tovornjaka. Ponovno in iskreno povem, da nisem povzročitelj. Nisem storil nobene napake, ki bi vodila v prometno nesrečo."

Čurman se je nato obrnil k sorodnikom in jim vidno pretresen dejal, naj bodo prepričani, da se bo pokazala prava resnica. "Če bi se nesreča zgodila tako, kot trdita policija in izvedenec, bi bil tudi jaz mrtev."