"Razmere so danes zagotovo boljše kot prejšnji četrtek," je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU, ki se je včeraj začelo v Bruslju, dejal evropski komisar za širitev Olli Rehn in poudaril, da "Srbija zapušča nacionalistično pot in se približuje svoji evropski prihodnosti".
OBNOVITEV POGAJANJ
Na vprašanje, pod kakšnimi pogoji bi Bruselj obnovil trenutno zamrznjena pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in približevanju, je odvrnil, da so pogoji dobro znani in da "domneva", da bo nova srbska vlada polno sodelovala s haaškim tribunalom in si prizadevala za aretacijo ter izročitev Ratka Mladića. "To bi nam omogočilo, da obnovimo stabilizacijsko-pridružitvena pogajanja," je pojasnil Rehn, ki je izrazil upanje, da bo potrditev nove vlade v skupščini "drugi evropski glas za evropsko Srbijo, potem ko je bil prvi v soboto v Helsinkih" - s tem je komisar za širitev mislil na prvo mesto, ki ga je za Srbijo dosega Marija Šerifović na tekmovanju za pesem Evrovizije. Po odstopu Nikolića je Rehn napovedal, da se bodo pogajanja s Srbijo začela "takoj, ko bo to praktično izvedljivo". Neuradno naj bi Srbija pogajanja nadaljevala približno deset dni po oblikovanju vlade.
"V Sloveniji nas mora veseliti, da je prišlo do vlade, ki ima evropsko orientacijo in perspektivo," pa je pred začetkom zasedanja menil vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, ki je izrazil željo, da bi ob izpolnitvi določenih pogojev, torej sodelovanja s Haagom, kmalu prišlo do začetka pristopnih pogajanj s Srbijo. "Brez Srbije zahodni Balkan ne more biti stabilen. Brez stabilne in demokratične Srbije si težko predstavljam dobro razpoloženje na Balkanu," je dejal.
V Srbiji so sicer po nedeljskem odstopu Tomislava Nikolića z mesta predsednika skupščine Srbije še pozno v noč nadaljevali zasedanje parlamenta z razpravo o zakonu o ministrstvih, v katerem gre za sestavo nove vlade in število njenih ministrstev.
ČASOVNA STISKA
Srbska skupščina je v veliki časovni stiski, saj mora po zakonu od predloga do razprave miniti 24 ur. Tako bo skupščini, če bo vse potekalo po dogovoru, za programski govor starega in novega premiera Vojislava Koštunice ter razpravo in glasovanje v vladi ostalo le šest ur do torka, preden se mora sestaviti vlada, sicer je skupščina avtomatično razpuščena in so razpisane nove volitve.
Zakon o ministrstvih, predlagan v nedeljo, predvideva, da ministrstvo za gospodarstvo in regionalni razvoj opravlja posle več dosedanjih ministrstev. Nova pa so ministrstvo za telekomunikacijo in za informacijsko družbo, ministrstvo za zaščito življenjskega okolja in ministrstvo za mladino in šport.
Radikalci, socialisti in liberalni demokrati so napadli predlog zakona o ministrstvih, saj ta zahteva velik državni aparat.
Podobno menijo socialisti in povsem na drugi strani parlamenta voditelj poslanske skupine Liberalnodemokratske stranke Čedomir Jovanović. "Menimo, da je treba zadostiti načelu učinkovitosti in gospodarnosti," je izjavil Jovanović. "Srbija potrebuje učinkovito vlado, ki bo zmanjšala svoje stroške." Število 23 ministrov s predsednikom in podpredsednikom vlade je veliko večje kot v Bolgariji (17), Črni gori (13), Romuniji (15) ali na Hrvaškem (12). Novi predsednik Francije Nicolas Sarkozy pa obljublja, da bo v novi vladi 15 ministrstev, pri čemer ponuja zunanje ministrstvo enemu od uglednih članov socialistične stranke.
Vodja poslanske skupine manjšin Balibt Pastor pa je kritiziral novo večino, ker v vladi ne bo ministrstva za človekove in manjšinske pravice. Med novimi ministrstvi bo tudi ministrstvo za Kosovo in Metohijo, ki ga bo vodil Slobodan Samardžić, dosedanji koordinator beograjske pogajalske skupine o statusu Kosova.
Sicer pa je bila razprava v skupščini v zadnjih dneh zelo burna, poslanci pa so si med drugim očitali, da nosijo "hulahupke" pod hlačami, in se medsebojno obtoževali za izdajo domovine. Tomislav Nikolić je pred svojim odstopom razkril veliko nezaupanje, ki vlada med obema poloma demokratskega bloka, ko je novinarjem pojasnil, kako je sploh postal kratkotrajni predsednik parlamenta. "S predsednikom vlade Vojislavom Koštunico sem se nekako dogovoril, da bom postal predsednik skupščine, saj Koštunica ne zaupa predsedniku Srbije Borisu Tadiću in ve, da bo ta prej ali slej izdal srbski narod," je dejal Nikolić. Na vprašanje, ali se čuti ogoljufanega, je Nikolić dejal, da je Koštunica "ogoljufal sebe, državljane Srbije in srbski narod".
Del beograjskih analitikov vidi v Koštuničevi torkovi podpori Nikoliću pametno taktično potezo, s čimer je Tadićevim demokratom in G17 plus dokazal, da pri izbiri koalicijskih partnerjev ni omejen nanje. Prav podpora Nikoliću naj bi tako pripomogla k dogovoru o novi vladi, ki med strankami demokratičnega bloka ni bil mogoč v zadnjih treh mesecih.
Pogoste so napovedi, da bo nova vlada šibkejša od dosedanje Koštuničeve manjšinske vlade.
