Z Bahunovo pomočjo so v Gorenju dogradili nagrajevanja, pod njegovim okriljem pa je pred 15 leti zaživela tudi menedžerska akademija.
Veliko vplivate na razvoj delovnega prava in socialne varnosti. Kako v Gorenju krmarite med interesi delodajalcev in potrebami delavcev ter sindikatov?
V Gorenju je temeljna vrednota to, da je podjetje leta 1950 zgradilo enajst zaposlenih in da so ljudje vsa leta, tudi v času krize, čutili pripadnost ter veliko pripomogli k sanaciji podjetja, menedžment pa je vzpostavil resnično vrednoto spoštovanja zaposlenih in socialnega dialoga. Menedžment vodi Gorenje na podlagi načel participacije zaposlenih. Veliko vlagamo v znanje in izobraževanje zaposlenih, v preventivne zdravstvene aktivnosti in v sistem nagrajevanja.
Kako poteka usposabljanje na menedžerski akademiji in kakšne prednosti prinaša?
Vsi kadri, za katere menimo, da so perspektivni za prevzemanje določenih odgovornih nalog, morajo skozi enoletno skupinsko usposabljanje, ki poteka s pomočjo domačih in zunanjih strokovnjakov.
Ne gre le za učenje, temveč tudi za seznanjenje z vrednotami podjetja, notranjimi odnosi in z načini vodenja. Pri nas skorajda ni mogoče napredovati na poslovodne položaje, če prej ne obiskuješ menedžerske akademije, obdelaš projekt in ga predstaviš upravi v obliki nekakšnega zagovora. Na tak način dobimo veliko zanimivih projektov in marsikaterega smo v praksi tudi uresničili.
Kakšno oceno bi dali kadrovikom slovenskih podjetij in kakšni bi morali biti?
Kadrovik mora biti iskren in se ne sme pretva rjati. Živeti mora tako, kot govori. V Sloveniji je položaj prej slab kot dober. Kadroviki so premalo samozavestni in premalo samokritični. Zelo veliko tarnajo, češ da nič ni mogoče narediti, da so zapostavljeni, čeprav je dejstvo, da njihovega dela namesto njih ne bo nihče opravil. Tudi sam sem začel kot pripravnik in sem do kadrovikov precej kritičen, ker sem prepričan, da se preveč zapostavljajo.
