Ne le da bo v imenu protiteorističnega boja policija dobila širša pooblastila, dopolnila bodo še občutneje posegla na politični parket. Po novem bo namreč prepovedano politično delovanje vseh verskih skupin - ukrep, ki je usmerjen predvsem zoper naglo rastočo priljubljenost Muslimanske bratovščine.

Režim avtokratskega voditelja Hosnija Mubaraka je po zadnjih parlamentarnih volitvah postal nervozen. Ko so sredi ameriške ihte za demokratiziranje Bližnjega vzhoda pred dvema letoma morali dovoliti navidezno svobodne volitve, se je več deset kandidatom skoraj 80 let starega islamskega gibanja uspelo prebiti v poslanske klopi. Ker kot prepovedano gibanje sploh ne bi smeli nastopiti na volitvah, so njihovi člani uporabili zvijačo: kandidirali so kot neodvisni kandidati.

Recept za njihov uspeh je bil preprost. Kot kleno islamsko gibanje si nikoli niso umazali rok s korupcijo. Med ljudmi so si pridobili zaupanje z gradnjo šol, bolnišnic in številnih drugih socialnih ustanov. S pomočjo bogatih članov, ki so denar služili v zalivskih državah, so zapolnili globoko socialno vrzel med najrevnejšimi sloji. Če bi se v Egiptu odvile povsem svobodne volitve, bi gibanje, ki se je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja odpovedalo nasilju, a ga ZDA kljub temu še vedno uvrščajo na svoj seznam terorističnih skupin, utegnilo postati najmočnejša politična sila v državi.

Toda z miroljubnim prevzemom oblasti se jim ne mudi, podobno kot ne Washingtonu z demokracijo na Bližnjem vzhodu. Tako je v intervjuju za Dnevnik tik pred ponedeljkovim ustavnim referendumom na sedežu gibanja v središču Kaira zagotovil vodja Muslimanske bratovščine Mohamed Mahdi Akef.

Vaše barve v parlamentu zastopa 88 poslancev. Kako je Muslimanski bratovščini v zadnjih letih uspelo postati tako močna politična sila v Egiptu?

Teh 88 poslancev ne odraža naše dejanske moči, ta je neprimerno večja. Zaradi političnih razmer v Egiptu, avtokratske mentalitete, s katero se vlada državi in ki ji ni v interesu imeti politične partnerje, smo se odločili na volitvah nastopiti le s 150 kandidati za skupno 455 poslanskih sedežev. Ne želimo si konflikta, temveč sodelovanje. Naše sporočilo se ne nanaša zgolj na izvolitev naših kandidatov, temveč celovito zajema vse sfere življenja, od sociale, kulture do šolstva. Le del naših stališč je torej političen. Svoje otroke vzgajamo v takšnem duhu. Zelo si prizadevamo, da bi bili vsi, ki se nam pridružijo, kulturno razsvetljeni in bi razumeli Njegovo sporočilo pravilnega čaščenja.

Naše sporočilo je religiozno, tega ne skrivamo. Prizadevamo si za krepitev človekovih pravic, svobode in pravice. Ljudje takšno sporočilo razumejo. Sam premier je priznal, da bi bilo izvoljenih dodatnih štirideset kandidatov Muslimanske bratovščine, če ne bi posegli v volilno zakonodajo. Zelo si prizadevamo povečati napredek v državi. To je Muslimanska bratovščina. In za ta naš uspeh nas kaznujejo. Aretacije naših članov so nelogične in nezakonite. Zanje nimajo nikakršnega opravičila. Zakonodaja se tepta po tekočem traku. Najboljše ljudi te države so vrgli za zapahe, univerzitetne profesorje, zdravnike, inženirje.

V zadnjem mesecu se je v zaporih znašlo več kot sto vplivnih članov Muslimanske bratovščine. Zakaj prihaja do teh množičnih aretacij?

Zelo preprosto, diktator si je to zaželel. Odločno oporekam vsakršni domnevi, da za te aretacije obstaja kakšen tehten razlog poleg tega, da gre za člane Muslimanske bratovščine. Naša skupina je trenutno v središču pozornosti. Kljub temu so še naprej dovolj neumni pri svojem vztrajanju, da ostaja naša skupina prepovedana. Nekateri analitiki ugotavljajo, da smo sicer uradno resda prepovedani, a smo hkrati še kako legitimni. Pri vseh aretacijah je bila kršena zakonodaja. Prav tako so se nanjo požvižgali, ko so številnim članom zaplenili vse imetje.

Parlament je potrdil okoli 40 ustavnih sprememb. Kako si jih razlagate?

Manifestacija brodoloma se je pokazala prav v parlamentarni razpravi o ustavnih spremembah. Vse te spremembe gredo zgolj v eni smeri - uzakoniti želijo avtoritarni sistem in Muslimanski bratovščini onemogočiti delovanje. Režimski ljudje bodo z njimi dobili proste roke, da lahko počnejo, karkoli se jim zahoče.

Pa vam lahko preprečijo politično udejstvovanje? In kaj boste storili, če bodo ustavne spremembe potrjene na referendumu?

V tej državi je vse mogoče. O naših ukrepih se bomo odločali predvsem na podlagi premisleka, kaj bo najboljše za državo. Šele zatem bomo premislili, kaj je najboljše za Muslimansko bratovščino.

Ena izmed ustavnih sprememb bi Muslimanski bratovščini preprečila nastopiti na predsedniških volitvah s svojim kandidatom. Bi se ne glede na to poskušali v tekmo podati s svojim kandidatom?

Zaradi te spremembe sploh nismo zaskrbljeni. Ne želimo si predsedniškega kandidata.

Kakšna je politična prihodnost Muslimanske bratovščine v Egiptu? Bi se radi iz gibanja prelevili v politično stranko in prevzeli oblast v državi?

Naša ustavna listina nas opredeljuje kot celovito islamsko oblast. Politično delovanje je le del naših aktivnosti. Če bi za nadaljevanje političnega dela morali ustanoviti stranko, smo ta korak pripravljeni storiti.

Toda mar ne bi bila ustanovitev politične stranke v nasprotju z ekumenskim islamom, ki ga zagovarjate?

Nikakor. Stranka bo civilne narave. Njen program bo zajemal vse sfere civilnega življenja, s posebnim poudarkom na kulturi, gospodarstvu in šolstvu. Ta civilni program bo sestavljen skladno z božjimi nauki in bo tako torej imel islamski pridih.

Kakšne spremembe lahko pričakuje Egipt, če boste prevzeli oblast?

Spremembe, za katere se zavzemamo, želimo doseči pred prevzemom oblasti. Zavladati smo pripravljeni šele tedaj, ko bodo ljudje razumeli naša reformistična prizadevanja. Toda najprej jim moramo zagotoviti svobodo, pravičnost in enakost.

Se vam mudi z razlaganjem vaših reformnih namer ali pa ste morda pripravljeni počakati nekoliko dlje, da vas bodo ljudje razumeli?

Vse od leta 1928 širimo naše poslanstvo med ljudmi. Pomagali smo jim pri napredku. Toda avtoritarne razmere so nam to naše poslanstvo mnogokrat preprečile. Postavili smo bolnišnice, zgradili šole in odprli športna društva. Vse to so naše pridobitve za ljudstvo, ki pa jih vlada zapira.

Za vlado ne premorete lepih besed. Zakaj vlada Hosnija Mubaraka uživa tako široko podporo Zahoda, še posebno ZDA?

Zahod želi voditi vojno proti islamu. Vsi, ki ga pri tem podpirajo, so njegovi zavezniki. Islam je miroljubna religija. Zahod ne želi, da prevladajo miroljubne in reformistične sile v islamu, zato ves čas pozornost preusmerja na tiste bolj nasilne in militantne islamske struje. Zahod želi iznakaziti podobo islama. Podpirajo vsakega voditelja, ki se bojuje proti pravemu islamu. ZDA so pred nedavnim priznale, da so 50 let podpirale avtoritarne režime. In to počnejo še danes.

Kako lahko vi kot Muslimanska bratovščina prepričate zahodne politike in tamkajšnje prebivalstvo, da islam ni slaba religija?

Trudimo se in srčno upamo, da nam bo Bog pri tem pomagal. Prepričali bi jih radi z našim odnosom do ljudi, našo moralnostjo. Toda vedno znova naletimo na gluha ušesa.

Bližnji vzhod je dandanes prepreden s toliko konflikti, kot še nikoli v svoji novejši zgodovini: Irak, Palestina, Libanon…

… pozabili ste na Afganistan, Sudan in Somalijo…

Obstaja kakšen skupni razlog za vse te konflikte?

Seveda. Ameriško-cionistično vodstvo želi zanetiti požare v arabsko-islamskem svetu. Njihov cilj je nadzorovati to območje. Na srečo so v vseh teh državah naleteli na poštene upornike. Islam je v svojem bistvu močna religija. Njegovi privrženci verjamejo v Boga in zavračajo vse oblike avtoritarnosti in okupacije. Pravice do upora proti okupaciji jim ne podeljuje zgolj mednarodno pravo, temveč ga predvidevajo tudi božji spisi.

Ker niso pričakovali tolikšnega odpora, so se sedaj ameriška vlada in nekateri zahodni voditelji znašli v krizi. Spremeniti morajo svoje metode delovanja v Iraku, Afganistanu, Palestini in Libanonu. Resnično bi rad, da bi zahodni mediji želeli izvedeti, kaj se dejansko dogaja v teh državah in v regiji. Ta je prežeta z nepravičnostjo, ki je posledica avtoritarnih voditeljev in njihovega brezskrbnega podjarmljanja tukajšnjih ljudstev. Verjeli smo, da Zahod ljubi in spoštuje pravičnost, svobodo in vladavino prava. Toda bili smo razočarani. Voditelji Zahoda so v regiji s svojimi dejanji odkrito pokazali, da so pozabili na vse osnovne človekove svoboščine, h katerim sicer glasno pozivajo.

V Iraku so oblast prevzeli šiiti. Šiitski Hezbolah si želi večjega vpliva na političnem prizorišču v Libanonu. Iran je s padcem Sadama Huseina postal regionalna sila. Sunitske države v arabskem svetu so zaskrbljene. Verjamete v razmah sunitsko-šiitske delitve, o kateri se sedaj toliko govori?

Ta delitev je čista izmišljotina. Med šiiti in suniti obstajajo politična razhajanja, nikakor pa ne verska. V islamu so vsi, ki so se zaprisegli tej veri, razumljeni kot pripadniki ene nacije. Šiiti in suniti so več tisočletij živeli skupaj brez težav. Poroke med pripadniki obeh ločin so nekaj povsem normalnega. Ta delitev se je pojavila šele po ameriški okupaciji Iraka. Trdno sem prepričan, da bo ta razpoka izginila s koncem okupacije.

Če bi se Izrael umaknil na meje izpred vojne leta 1967, bi ga priznali?

Kot Muslimanska bratovščina zagotovo ne. Toda Palestinci imajo vso pravico, da to storijo.

Je mogoče v Iraku zaustaviti državljansko vojno?

Dokler bo okupiran, zagotovo ne.

Verjamete, da se trenutno nahajamo sredi spopada civilizacij?

Ker Zahod nima svoje civilizacije, tudi ne more obstajati spopad civilizacij. Zahod je sicer dosegel velik tehnološki napredek, a za to, da si lahko nadeneš ime civilizacija, je treba imeti tudi dobre moralne temelje. A da ne bo pomote: tudi na Vzhodu si trenutno ne moremo domišljati, da smo civilizacija, ker je ta postal zelo agresiven.

Naj vprašam drugače: smo torej priče spopadu med religijami?

Mi, muslimani, nikakor ne moremo sodelovati v spopadu religij. Verjamemo namreč, da naša vera ni popolna, če ne verjamemo v vse tri Abrahamove preroke: Jezusa, Mojzesa in Mohameda. Problem je na krščanski strani. Zakaj? Krščanstvo ne verjame v Mohameda.