Tako je včeraj sklenilo Državno središče za nadzor bolezni. S tem bodo rejcem omilili gospodarsko škodo, ki bi nastala, če bi prašiči zaradi prepovedi prometa z njimi dosegli preveliko težo in bi se jim začele kopičiti maščobe. V okuženem in ogroženem pasu na območju Brežic naj bi bilo v tem času za zakol godnih okoli 400 prašičev, na ogroženem območju severovzhodne Slovenije pa nekaj manj kot 200.
V skladu z evropskimi predpisi gredo lahko prašiči v trikilometrskem okuženem pasu znova v zakol 30 dni od dneva zadnje opravljene razkužbe na kmetijah, kjer je izbruhnila kuga (na območju Brežic je to 31. marca), v desetkilometrskem ogroženem pasu pa 21. dan po razkužbi (v Brežicah je to 21., v severovzhodni Sloveniji pa 31. marca). Toda ker pri nas klasične prašičje kuge za zdaj ni, okuženi in ogroženi pas pa segata čez mejo zaradi izbruha bolezni na Hrvaškem, je Slovenija evropsko komisijo zaprosila za dovoljenje za predčasni zakol pod zelo strogimi pogoji in ga včeraj tudi dobila.
Po besedah generalne direktorice veterinarske uprave Vide Čadonič Špelič lahko tako rejci, ki se jim mudi, že zaprosijo za predčasni zakol, in sicer uradnega veterinarja, ki živali pred nakladanjem v zapečateno prevozno sredstvo tudi pregleda in izda odločbo za zakol. Vozilo je treba, preden zapusti ogroženo območje, razkužiti, klavnice, v katerih bo mogoč predčasni zakol, pa bo določila veterinarska uprava. Toda evropska komisija je odločila, da gre lahko meso teh živali za zdaj v prodajo le termično obdelano, torej predelano v izdelke (klobase, konzerve...), ne pa sveže. Slovenska mesnopredelovalna industrija pa s tako rešitvijo ni zadovoljna.
