Eden od obolelih prašičev je poginil že v petek, drugega so usmrtili veterinarji, oba pa so že v petek zvečer odpeljali na laboratorijske preiskave na nacionalni veterinarski inštitut. Te so pokazale, da poginuli prašič ni imel kuge, kot je posumil brežiški veterinar, marveč približno deset centimetrov velik tumor, ki mu je pritiskal na sapnik in povzročil zadušitev, zaradi napenjanja pa je imela žival tudi krvavitve notranjih organov.

ČAKAJO ZELENO LUČ ZA ZAKOL

Preventivni ukrepi pred prašičjo kugo na ogroženih in okuženih območjih kljub temu veljajo še naprej, Slovenija pa ta teden pričakuje odgovor iz Bruslja, ali bodo smeli prašiči s teh območij prej v zakol, kot velevajo evropski predpisi. Eden od preventivnih ukrepov pred prašičjo kugo je namreč tudi prepoved prometa s prašiči, ki se v trikilometrskem okuženem pasu lahko znova dovoli 30 dni od dneva zadnje opravljene razkužbe na kmetijah, kjer je izbruhnila kuga, v desetkilometrskem ogroženem pasu pa 21. dan po zadnji razkužbi.

Glede na to, da v Sloveniji prašičje kuge za zdaj ni, okuženi in ogroženi pasovi pa segajo k nam (v SV Sloveniji in na območju Brežic) zaradi pojava bolezni na Hrvaškem, je slovenska veterinarska uprava zaprosila evropsko komisijo za možnost zakola prašičev pred iztekom omenjenih rokov, vendar pod posebnimi pogoji - klanje bi izvajali le v dveh posebej izbranih klavnicah, živali bi tja odpeljali v posebnih zapečatenih tovornjakih, vse bi pa tudi klinično pregledali.

PRAŠIČI SE PREVEČ DEBELIJO

In zakaj ta odpustek? Dejan Židan, predsednik uprave murskosoboške Panvite (ta ima na svojih farmah okoli 65.000 prašičev, vendar nobene na okuženem ali ogroženem območju), ki ima opravljen magisterij iz zdravstvenega varstva in reprodukcije prašičev, pojasnjuje, da gredo prašiči v zakol za meso, ko dosežejo od 100 do 110 kilogramov teže. Če to presežejo, začne delež maščob močno naraščati, zato to ni več prašič, kakršnega zahtevata potrošnik in mesna industrija. Teža prašičev na dan naraste povprečno za okoli 740 gramov in vsak podaljšani dan bivanja v hlevu močno vpliva na njihovo kakovost, kar pomeni, da rejec za tako žival manj iztrži. Že brez tega pa so odkupne cene prašičev ta trenutek za okoli 15 odstotkov nižje kot lani v tem času.

Druga težava pa je, da do 110 kilogramov težek prašič za normalno kakovost bivanja potrebuje 0,65 kvadratnega metra prostora, težji pa že en kvadratni meter. Vendar večina rejcev dodatnega prostora zanje ne more zagotoviti.