Priimek Kos, ki ga ima predsednik komisije za boj proti korupciji, bi morda lahko izhajal iz imena in obnašanja ptice (turdus merula), a bi prej rekli, da je nastal iz zveze biti čemu kos v pomenu biti močan, sposoben opraviti nelahko delo. Od tod kosati, prekositi, prekašati. A po drugi strani tudi biti zvit, lokav človek. Lahko pa je Kos kar okrajšava za kosca, ki mora biti pri košnji trave prav tako močan, vzravnan in vztrajen človek.

Rod

Drago se je rodil kot eden štirih otrok Ivana Kosa in Helene Jugove, ki sta družino ob slabih plačah le težko preživljala. Ivan je upokojeni livar in zdaj živi na Prevaljah, njegovi starši pa so bili Konrad iz Pameč pri Slovenj Gradcu in Jožefa Kos iz Prevalj, ki se je potem v drugo poročila Plazl. Helena, ki je že tudi upokojenka, se je sicer rodila v Javorju blizu Črne na Koroškem, izhaja pa iz Močivja (kmetija Močivnik) za Uršljo goro (Plešivec). Druga njuna otroka sta: Marta, ki ima zdaj zasebno svetovalno podjetje za menedžerje, medtem ko je prej delala na visokem položaju v Gospodarski zbornici, in Miran, ki je odvetnik. Tretjemu otroku je bilo ime Jani, a je že umrl.

Ali veste, kaj je to varstvoslovje?

Drago je zdaj samski, a ima tri otroke: z Anito Kraljevo zdaj 23-letni dvojčici Tjašo in Tanjo (po očetovi oceni sta zelo pridni študentki). Tjaša je pravzaprav že diplomirala na fakulteti za varstvoslovje, zdaj pa v Mariboru študira še pravo. In kaj je varstvoslovje, utegne kdo vprašati? No gre za bivšo policijsko fakulteto. Druga dvojčica, Tanja, končuje pedagoško akademijo. Tretji Dragov otrok, Andraž, pa je sin Katjuše Kodele - Kos in zdaj še žuli osnovnošolske klopi.

Boj proti trgovini z ljudmi in človeškimi organi

Katjušino delovanje je po svoje precej podobno delovanju Dragove komisije, saj je predsednica društva Ključ centra za boj proti trgovini z ljudmi, ki vse bolj opozarja tudi na že hudo razširjeno trgovino s človeškimi organi in krvjo. Žrtve pri tem so menda predvsem albanski dečki.

Komisija kot vladna služba? "Ne, to pa ne!"

Od leta 2004 je Drago Kos prvi izvoljeni predsednik komisije za preprečevanje korupcije v Sloveniji. Ukinitev komisije za boj proti korupciji sicer predvideva že lani sprejeti zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, a je zadeva še na ustavnem sodišču. Je pa zanimivo, da nam je Drago Kos še pred dnevi zatrdil, da "njegove" komisije ne bodo ukinili. "Smo samostojni organ, tudi naš proračun ne gre 'skozi' vlado, zato smo pri porabi naših sredstev popolnoma avtonomni." Če je tako, pa je vendarle malce nenavadno, da je v telefonskem imeniku komisija navedena v stolpcu Vladne službe. Kar potemtakem ne bi smela biti kakor tudi ne bi bila pametna odločitev, da bi njeno dejavnost prenesli na parlamentarno komisijo, o čemer je že slišati.

Kvarni in nevarni vzvodi oblasti

Zakaj ne? Čedalje več je namreč kazalcev o tem, da oblast prek svojih vzvodov izbrancem zagotavlja v nadzornih svetih in upravah lepe položaje. Tudi klientelizem se očitno nadaljuje. Povezava politike z gospodarstvom se celo stopnjuje bodisi prek še značilno tranzicijskih (in zato že zastarelih) paradržavnih skladov Sod in Kad bodisi skozi neposredno državno lastništvo v nekaterih podjetjih. V razvitih kapitalističnih državah pa je tako, da se noben državni uslužbenec niti približno ne sme zaplesti s kakršnimikoli posli, saj je to lahko največji in najhujši vir korupcije.

Zdrs med "malo čudne" države in opozorilo Sloveniji

Vodja globalnega programa proti korupciji in oddelka za boj proti korupciji pri uradu Združenih narodov za droge in kriminal, Stuart Gillman, je izpostavil nekatere države, zlasti tako imenovane Nove Evrope, kjer se protikorupcijski standardi znižujejo in se na tak način kršijo celo predpristopni dogovori z Evropsko unijo. "Tu mislim predvsem na Slovenijo, ki se je odločila za ukinitev protikorupcijske komisije," je dejal. In res: na lestvici za leto 2006 je naša država glede stopnje korupcije zdrsnila na 28. mesto daleč za tistimi najčistejšimi, kot so to Finska, Islandija, Nova Zelandija, Danska, Švedska, Singapur itd. Še huje je: znašla se je že skoraj med "malce čudnimi" državami, kot je to na primer Bocvana in še katera. Najbolj nerodno za nas pa je bržkone to, da se je pred Slovenijo uvrstila Estonija. Zakaj? "Tudi zato, ker ima njihova protikorupcijska komisija na voljo skoraj stokrat več sredstev kot naša," ugotavlja Drago Kos.

Lani najuspešnejši pravnik

Drago je leta 1983 kot Titov štipendist diplomiral na pravni fakulteti z visoko poprečno oceno 9,2. Državni pravniški izpit je opravil leta 1991 in potem počasi postal velik izvedenec za vprašanja korupcije, organiziranega kriminala, pranje denarja, gospodarskega kriminala, strokovnjak za metode preiskovanja kriminala, za varstvo prič … Poleg tega je z nasveti in osnutki pomagal tudi pri oblikovanju protikorupcijske strategije ali kazenske in druge zakonodaje v mnogih drugih državah. Nadalje je v okviru evropskega pakta o stabilnosti vodilni strokovnjak za preučevanje organiziranega kriminala. V zadnjih dveh desetletjih začenši svoje delo kot policist in nato policijski inšpektor v Slovenj Gradcu je skratka eden najpomembnejših in strokovno najbolj izobraženih borcev proti najrazličnejšim oblikam kriminala. In hkrati odličen pravnik, saj mu je lani Družba IUS Software podelila priznanje, kakršna podeljuje le najuspešnejšim pravnikom v Sloveniji.

A tudi najboljši nogometni sodnik

Je pa bil Drago vse do nedavnega znan tudi kot odličen nogometni sodnik, saj ga je stroka lani, ko je za vedno pospravil piščalko, razglasila za najboljšega med vsemi. S športom se je ukvarjal tudi prej, tako je bil v klubu Korotan nogometni vratar, še posebej pa se je proslavil kot jugoslovanski reprezentant v hrbtnem plavanju.