Menijo tudi, da je sodelovanje dobro, a ga še vedno ni dovolj. Prepričani so, da prave priložnosti še prihajajo."Tega sodelovanja je več, kot se javno prizna. Nekatere države bi nas celo pokarale, da ga je že preveč. Kakor koli, naša država se mora določiti, kaj sploh hoče," meni dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Tomaž Slivnik. Fakulteta za elektrotehniko sodeluje na raziskovalnem področju z več kot petdesetimi univerzami in raziskovalnimi instituti ter s številnimi podjetji po svetu in doma, med drugim že več kot desetletje tudi s Hybom.
Uspešnega povezovanja med znanstvenimi institucijami, fakultetami in podjetji je na določenih področjih precej, meni tudi dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožefa Stefana (IJS). Toda hkrati opozarja na ignoranco do dejstva, da gre pri raziskavah in tehnološkem razvoju za izjemno kompleksen družbeni proces, ki zajema številne dejavnike, od pridobivanja novega znanja in njegovega prenašanja med znanstveno in gospodarsko sfero do mednarodne vpetosti, ustrezne infrastrukture, spodbujanja kreativnosti.
"Ves čas prelagamo odgovornost drug na drugega, raziskovalci na gospodarstvo, to na raziskovalce, država pa misli, da se bomo zmenili kar sami. Tehnološki preboj potrebuje široko nacionalno fronto in nenehno iskanje novih in novih poti. Nikogar drugega ni, ki bi ta preboj lahko naredil namesto nas," pravi Lenarčič, ki v povezovanju instituta z gospodarstvom vidi celo svoje osebno poslanstvo.
Pomena povezovanja podjetništva z izobraževalnimi in znanstvenimi institucijami se zelo dobro zavedajo v šentjernejskem Hybu. Podjetje z blizu sto zaposlenimi se ukvarja s proizvodnjo hibridnih vezij, njihova glavna programa sta medicinska in industrijska senzorika. Z IJS neprekinjeno sodelujejo že od leta 1972, ko je bil današnji Hyb še del Iskre. Podjetje med drugim sodeluje tudi v šestih mednarodnih projektih, ki jih sofinancira EU.
"Srednje veliko podjetje običajno nima dovolj sredstev, da bi se zapiralo vase. Zato že sama majhnost sili v iskanje partnerjev in povezovanje navzven. Širše razvojno sodelovanje pa narekuje jasne cilje," pravi Vesna Žvegla, direktorica trženja v Hybu.
Toda Hyb gre še dlje od zgolj bilateralnega odnosa povezovanja. "Naša ideja je vzpostaviti mrežo sodelujočih pri določenem projektu, združiti moči vseh partnerjev. Osnovna ideja je poiskati sinergijo med znanostjo in gospodarstvom." Tudi zato so tokrat za okroglo mizo "združili" svoje številne partnerje.
Naši sogovorniki pri povezovanju znanosti in gospodarstva postavljajo v prvo vrsto tudi pomen izobraževanja. Lenarčič meni, da v naših izobraževalnih ustanovah ni preveč teoretičnega, ampak je preveč hipotetičnega znanja. "Napredek vidim v tem, da bi študente bolj vključevali v razvojno-raziskovalne projekte, celo take, ki jih financirajo podjetja in morajo biti končani do določenega datuma. V ta namen bi bilo treba raziskovalne ustanove, kot je IJS, približati univerzitetnemu izobraževanju in tudi srednjim šolam. V tej smeri se tudi trudimo."
Leta 2003 so na Fakulteti za elektrotehniko naredili približno petdeset nalog, katerih naročniki so bila slovenska podjetja. Podjetje Hyb se letos podaja tudi v smer štipendiranja diplomskih in podiplomskih nalog zunaj hiše, medtem ko je do konca lanskega leta štipendiralo študij desetim svojim sodelavcem.
