Zdi se, da je čas, ko so starši svoje otroke povijali v bombažne plenice, že davno utonil v pozabo. V Sloveniji tako kar 98 odstotkov staršev uporablja plenice za enkratno uporabo, ki so, opozarjajo nekateri, zdravstveno in ekološko sporne. Proizvodnja teh plenic povzroča industrijsko onesnaževanje, plenice na smetiščih pa predstavljajo desetino nerazgradljivih odpadkov. Ste vedeli, da vsak otrok v času previjanja na smetišče "prispeva" kar tono odpadkov?
Zaradi teh dejstev so se pri Združenju Štorklja lotili dveh okoljevarstvenih projektov z naslovom Varovanje voda s spodbujanjem uporabe Zemlji in otrokom prijaznih plenic ter okolju prijaznih pralnih sredstev. Glavni donator projektov je Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo iz Budimpešte. S projekti bi radi dvignili ekološko ozaveščenost, povečali uporabo bombažnih plenic in okolju prijaznih pralnih sredstev ter s tem prispevali k zmanjševanju onesnaženosti voda.
TISOČ EVROV PRIHRANKA
Zaradi uporabe plenic za enkratno uporabo moramo v Sloveniji predelati skoraj 40.000 milijonov plenic (18.000 ton odpadkov) na leto. Poleg tega skupaj s plenico na odlagališče odpadkov odvržemo tudi otrokovo blato, ki vsebuje številne mikroorganizme. Ti počasi pronicajo v podtalnico in lahko okužijo pitno vodo. Plenice za enkratno rabo so izdelane iz papirja, kar pomeni, da je treba za vsakega otroka posekati povprečno 4,5 drevesa, za njihovo izdelavo pa je potrebne dvakrat več vode in trikrat več energije kakor za izdelavo bombažnih plenic. Slednje so okolju škodljive le, če jih peremo z neprimernimi pralnimi sredstvi, pravijo v Združenju Štorklja, kjer svetujejo uporabo detergentov na osnovi mila in naravnih mehčalcev.
Špelca Moronja iz združenja zatrjuje, da odločitev za plenice iz naravnih materialov pomeni tudi prihranek - družina tako prihrani okrog tisoč evrov na otroka. Otrok namreč namesto od 5000 do 6000 potrebuje le 18 do 20 plenic.
KAJ PA ZDRAVSTVENI VIDIK?
"Uporabo naravnih materialov svetujejo tudi zdravniki," pojasnjuje Moronjeva. "Bombažne plenice omogočajo hitrejše sušenje in dihanje otrokove kože in s tem optimalno temperaturo v plenički (kar v nasprotju s plenicami za enkratno uporabo preprečuje pregrevanje kože, ki je možen vzrok za neplodnost pri moških) ter pravilen razvoj kolčnih sklepov. Poleg tega urin v kombinaciji z naravnimi materiali ne povzroča alergičnih reakcij, ki so možna posledica uporabe plenic iz umetnih materialov."
Starši, ki se odločijo za uporabo bombažnih plenic, imajo na voljo klasične kvadratne ali novejše kot hlačke krojene plenice. Prve se hitreje sušijo in se bolje prilegajo otrokovemu telesu, pri hlačnih pleničkah pa je previjanje bolj udobno in enostavnejše, povite je manj kože, bolj preprosto je obešanje na vrv za sušenje in zlaganje, prednost je tudi velika vpojnost. Na voljo so še prekrivne hlačke, ki jih oblečemo čez pleničke, tako da otrokova oblačila ostanejo suha.
SAMO DESET MINUT NA DAN
Med ljudmi prevladuje prepričanje, da bi uporaba bombažnih plenic starše dodatno obremenila in da bi ta tradicionalni način le stežka vključili v svoj že tako prenapolnjen urnik. Zdravnica Petra Mihalek, mama štirih otrok, med njimi tudi dvojčkov, zavrača takšno miselnost. Za uporabo bombažnih plenic se je odločila že pri prvem otroku, in sicer zaradi ekoloških razlogov. Ker jo je prepričal tudi zdravstveni vidik, jih uporablja še danes. "Pranje pleničk mi vzame deset minut na dan," pojasnjuje in poudarja, da pri obešanju in zlaganju plenic klepeta tudi z otroki, torej gre za skupno preživljanje časa. "Ko odnašaš uporabljene plenice v smetnjak in ko kupuješ plenice v trgovini, pa tečejo minute, ko ne moreš biti z otrokom. Te minute se seštevajo, zato izgovori, da uporaba bombažnih plenic vzame preveč časa, ne zdržijo. Dejansko je tisto, kar vzame nekaj več časa, le previjanje. Pri tem se spet posvečaš otroku, saj je vseeno, ali ga držiš v rokah ali pa ga previjaš. Pomembno je, da sta skupaj, saj se bo to prej ali slej povrnilo."
