Zato, ker se skuša s tem zakonom pokriti vse napake v energetiki iz minulih dveh let, kar to področje vodi državni sekretar Robert Golob , je jedko ugotavljal Jožef Školč (LDS). A najprej nekoliko suhe zgodovine. Zamisel o hidroelektrarnah v spodnjem toku Save je stara že vsaj tri desetletja. Pred dobrimi desetimi leti je vlada objavila mednarodni razpis za podelitev koncesije, vendar so se nanj prijavila tri tuja oziroma eno mešano avstrijsko-slovensko podjetje ter samo eno slovensko podjetje. Tujcem iz tretjih razlogov, je povedal poslanec LDS s Čateža ob Savi Jože Avšič, koncesije niso hoteli dati, zato so se junija 2000 odločili za, kot je rekel Školč, čudaško rešitev, da z zakonom - vložili so ga Tone Anderlič , Jože Avšič in Branko Janc - koncesijo podelijo lastniku prve hidroelektrarne v verigi. To je še zdaj elektropodjetje Savske elektrarne. Toda koncesijska pogodba ni bila nikoli podpisana, ker je posebna medresorska delovna skupina vlade v začetku lanskega leta ugotovila, da to podjetje sploh nima denarja za tako velik posel. Nasprotno, po besedah ministra Janeza Kopača, zadnje analize oziroma ocene stvarnega premoženja kažejo, da ima slovensko elektrogospodarstvo 300 milijard tolarjev izgube. Ocenjujejo, da bo izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi stala 95 milijard tolarjev, kar je gotovo največji posel v zadnjih desetletjih pri nas.

To pa je vsota, ki v Sloveniji povzroča velik vihar apetitov, je včeraj ugotavljal poslanec LDS iz Krškega Branko Janc. Ribarjenja v kalnem, ga je dopolnil njegov kolega Jožef Školč in pri tem omenjal državnega sekretarja Goloba, ki je bil ves čas na čelu tega projekta in reorganizacije elektrogospodarstva nasploh. Zakaj ni predvidel okoliščin, ki poslance zdaj silijo, da z zakonom pokrijejo njegove napake? Na bolj osebni ravni se je Goloba lotil poslanec SDS Branko Kelemina , ki, mimogrede, v imenu parlamenta preiskuje morebitno vpletenost funkcionarjev v sumljivo trgovino z elektriko. Med drugim mu je očital, da ni hotel kandidirati za poslanca, ker s poslansko plačo ne bi mogel zaslužiti 10 milijonov, kot bi želel. Državni sekretar je očitke o denarju, ki da ga v službenem času služi s pripravljanjem raznih študij, zavrnil, enako pa tudi vse druge, češ da ne beži od odgovornosti, saj je za to med drugim tudi plačan, vendar zakona o koncesiji ni predlagal on niti ni on ugotavljal, da Savske elektrarne niso finančno sposobne izpeljati koncesije in tudi ni mogel leta 2000 predvideti, da bo čez dobro leto nastal vseslovenski elektroholding, ki ga takrat še ni bilo. Po štirih urah polemičnih razprav in odmoru za kosilo sta popoldne samo dva poslanca glasovala proti predlagani spremembi zakona. Koncesijsko pogodbo bo treba podpisati v treh mesecih. Na pobudo poslanca Kelemine je državni zbor sklenili vladi priporočiti, naj poskrbi za to, da bo reka Sava od izvira naprej bolj čista.

<%HR>

Opravljeno tudi drugo branje zakona o javni uslužbencih

Na prvotno besedilo zakona o javnih uslužbencih je bilo vloženih več kot 200 dopolnil, zato je vlada za drugo obravnavo v državnem zboru rajši napisala novega. Vendar so tudi nanj vlada, notranjepolitični odbor in poslanci vseeno vložili 45 novih dopolnil. Včeraj popoldne jih je državni zbor večino potrdil. Precej pripomb na to besedilo je imel tudi policijski sindikat, na primer v zvezi z napredovanji, imenovanji v nazive, četudi bi nekdo imel nižjo izobrazbo od predpisane, ali odpuščanjem ob že prvi ugotovitvi, da je uradnik nesposoben, vendar jih je že notranjepolitični odbor v glavnem zavrnil. Enajst med njimi je po besedah državnega sekretarja Grega Viranta takšnih, da je malo možnosti, da bi prišli do sporazuma, kajti za vlado so nesprejemljivi.