Zima je čas, ko je naš imunski sistem na resni preizkušnji. Topli, sončni dnevi so v glavnem le še oddaljen spomin. Kratke hlače smo zakopali nekam pod kup zimskih oblačil, kjer čakajo na boljše čase. In mi? Veliko časa preživimo v zaprtih prostorih, kjer si, sicer nehote, a radodarno izmenjujemo vse mogoče viruse, bakterije in klice. Če preživimo zimo brez prehlada, je to bolj slučaj kot pravilo. Da ne bomo stali kot pred strelskim vodom in čakali, kdaj nas bo zadelo, je bolje, da sami kaj ukrenemo.
Ne veste, kje bi začeli? Gibajte se! Kjer koli in kadar koli. Naše telo je narejeno za gibanje. Potrebujemo ga tako, kot potrebujemo hrano in tekočino. Skozi tisočletno evolucijo se je naše telo prilagodilo gibajočemu življenjskemu stilu. Preživetje lovcev iz kamene dobe je bilo odvisno predvsem od njihove telesne aktivnosti. Meso jih ni čakalo na policah supermarketa, temveč so morali teči za njim kilometre daleč, za nabiranje plodov pa so prečesali po deset in več kilometrov dnevno. Naš krvožilni sistem, žleze z notranjim izločanjem, mišice in kosti so narejeni za gibanje in tudi danes še vedno najbolje delujejo, če jih redno uporabljamo in obremenjujemo s telesno aktivnostjo. Slišati je smiselno, mar ne?
Seveda smo danes v glavnem vsi veseli, da se nam ni treba več poditi za živalmi s kamnito sekiro v roki. Na žalost pa deskanje po internetu, pritiskanje daljincev, odpiranje vrat hladilnika in sukanje volana ne predstavljajo dovolj telesnega napora za naših 600 mišic. Industrializacija in avtomatizacija sta se zgodili v tako kratkem času, da se naša telesa preprosto niso utegnila prilagoditi sedečemu življenjskemu stilu. In ko postanemo živčni in napeti, v tem običajno več ne prepoznamo signalov telesa, ki kličejo h gibanju. Te signale si največkrat napačno razlagamo kot potrebo po počitku. Ležanje pa nas naredi samo še bolj napete in nezadovoljne. Razlog za takšno napačno razlago telesnih občutkov je, da smo s sedečim načinom življenja postopoma zadušili te signale. Naravno napetost v telesu, ki nas sili v gibanje ponavadi zadušimo z gledanjem televizije, branjem, kajenjem in celo s hranjenjem. Škoda. Kajti medicinske raziskave nam zagotavljajo, da, če smo si pripravljeni vzeti čas za telesno vadbo tri do štiri krat tedensko, ne bomo le upočasnili svoje biološke ure, ampak s tem pridobili toliko telesnih in psihičnih koristi, kot z nobenim do zdaj odkritim zdravilom! Vredno razmisleka!
In kaj lahko človek, razen zimskih športov počne pozimi? Poskusite s hojo! Hoja ima pred drugimi telesnimi dejavnostmi vsaj dve prednosti: ni se nam je treba naučiti in razen udobnih čevljev ne potrebujemo dodatne opreme. Hodimo lahko kjer koli in kadar koli. Že stari Grki so cenili hojo. Bili so mnenja, da pospeši krvni pretok v možganih in tako olajša reševanje filozofskih problemov. Današnji strokovnjaki jim pritrjujejo in tudi sami ugotavljajo, da je hoja najbolj naravna in zdrava oblika gibanja. Čeprav se nam zdi preprosta, gre za precej zapleteno početje. Samo pomislite, koliko mišic mora sodelovati, da sploh lahko stojimo pokonci. Kako je zadeva težavna, bi nam znali povedati dojenčki, ko se skušajo postaviti na noge. Da pa bi ostali v ravnotežju med hojo, medtem ko se teren pod našimi nogami ves čas spreminja, morajo sodelovati številne zaznavne in gibalne funkcije. Pri hoji sodelujejo tako možgani, kot mišičje in okostje. Zaradi navzkrižnega gibalnega vzorca po katerem se med hojo gibljejo roke in noge (z levo nogo gre hkrati naprej tudi desna roka in obratno) se v možganih ustvarjajo harmonični elektromagnetni valovi, kar vpliva na celotno živčevje in prispeva k boljšemu ravnovesju celega telesa. Pospešena hoja, ob kateri se zadihamo, predstavlja idealno aerobno vadbo. Ko nam začne srce hitreje biti, postanejo naše žile skoraj v trenutku bolj elastične, zaradi česar se zniža krvni tlak. Hitra hoja povečuje splošno telesno vzdržljivost, krepi srce in arterije, s spodbujanjem cirkulacije pa pospešuje čiščenje krvi in poveča dotok kisika v vse organe, zaradi česar bolj učinkovito delujejo. Redna hoja dokazano izboljšuje delovanje imunskega sistema, zmanjšuje količino holesterola v krvi in povečuje občutljivost telesa na inzulin, s čemer zmanjšuje tveganje za nastanek diabetesa. Hoja tudi spodbuja dejavnost črevesja in pomaga pri izločanju odpadnih snovi. Daje nam občutek moči in dobrega počutja ter zmanjšuje negativne vplive stresa.
Koliko hoje tedensko potrebujemo, da bomo ohranili zdravje? Povsem zadošča polurni sprehod tri do štiri krat tedensko, še boljše pa je če zmorete 45 minut ali več. In ne pozabite, ne hodite kot omamljeni. Podaljšajte korak in imejte enakomeren tempo. In še nekaj namigov, da boste lažje pričeli s hojo ali kakšno drugo telesno vadbo:
1. Poiščite si čas za vsakodnevni sprehod ali telovadbo. Če vnaprej ne predvidite časa za te dejavnosti, je verjetno, da boste vadili neredno ali pa sploh ne boste. Vedno namreč obstaja kakšno opravilo ali obveznost, ki je navidezno pomembnejša, kot je vaše zdravje.
2. Kadar se soočite z možnostjo gibanja, ga izkoristite. Hodite po stopnicah namesto, da se vozite z dvigalom, avto parkirajte vsaj 500 metrov daleč od mesta kamor ste namenjeni. Znebite se naravnanosti, ki vas usmerja v pasiven in sedeč način življenja. Pomislite samo, koliko ur na dan presedite.
3. Kadar morate sedeti dlje časa, si vzemite krajše odmore za pretegovanje. Lahko si na uri namestite signal, ki vas bo na to opozarjal, vsekakor pa si možnost pretegovanja vnaprej zagotovite.
4. Izboljšajte dihanje. Če imate pogosto težave s počutjem, utrujenostjo, potrtostjo, pomanjkanjem veselja do dela, je zelo verjetno, da med drugim tudi plitko in nezadostno dihate. Vsako uro nekajkrat zaporedoma globoko vdihnite in počasi izdihnite ves zrak iz sebe. Milijarde celic v našem telesu so namreč odvisne od dotoka kisika, ki do njih prihaja po krvi. Kisik hrani naše celice, aktivira nevrone v možganih, okrepi naše čute in celoten živčni sistem.
5. Ne pozabite, da je zdravje izraz ravnovesja! Tako kot je pomembno, da se gibljemo, je enako pomembno, da si vzamemo čas za počitek. Razmerje med obema je bistvenega pomena za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Najboljši čas za »aktiven počitek« ali meditacijo, je neposredno po naporu, ko se telo naravno sprošča.
6. Znebite se miselnosti, da ne zmorete. S tem si samo otežujete položaj. Z vadbo si povrnete vero vase in v svoje sposobnosti, da lahko dosežete kar ste se namenili.
7. Zapomnite si, da je početi nekaj bolje kot ne početi ničesar! Ljudje pogosto mislijo, da če ne telovadijo vsaj 30 minut dnevno, je bolje da sploh ne telovadijo. Kar pa sploh ni res. Pet minut ogrevalnih vaj, tri minute hoje, dve minuti raztegovanja ali celo samo pol minute globokega dihanja bo k vašemu zdravju prispevalo veliko več kot pa nič vadbe. Začnite že danes! Pa srečno!
